Maksim Sedej, V nedeljo popoldne (Pogreb), iz cikla Predmestje, 1933, linorez. Foto: Moderna galerija

V Moderni galeriji bodo drevi odprli razstavo Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929‒1941).

Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji, ki je osrednji letošnji dogodek v Moderni galeriji, je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila 1941.

Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji

Umetnost soustvarja zgodovinski kontekst

Na robu v majski Platformi
Razstava Na robu bo tudi osrednja tema majske oddaje Platforma, ki si jo na TV Slovenija lahko ogledate 6. maja.

Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, se historičnih razstav v Moderni galeriji lotevajo z namenom, da bi lažje mislili svoj čas, ki pa je zelo kompleksen. Današnji položaj v Evropi po njenih besedah vzbuja primerjave z obdobjem, ki ga obravnava razstava, ki ponuja vpogled v vizualno umetnost vseh republik nekdanje Jugoslavije v 30. letih preteklega stoletja.

Kustos Marko Jenko se je po njenih besedah odločil poudariti, kako umetnost ni samo opisovalka razmer, ampak tudi soustvarja kontekst. Zato je za osnovni narativ vzel potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v ZDA izšel leta 1934 (The Native's Return), iz njega so tudi citati, ki so vključeni v postavitev. Ta odločitev po besedah Zdenke Badovinac ponuja možnost, da si obdobje pogledamo na subjektiven način skozi Adamičeve oči, čeprav, kot je dodala, lahko iz omenjene knjige izvemo skorajda več o tistem času v Jugoslaviji kot pa iz zgodovinskih učbenikov. Razstava je tako tudi opozorilo na močen historični revizionizem na območju nekdanje Jugoslavije.

Nikolaj Pirnat, Spet fant, piši! Dobro – pišem!, iz cikla Blazni Kronos, 1940, tuš na papirju. Foto: Moderna galerija

Kot so zapisali v galeriji, Adamič zapleteno stanje Kraljevine Jugoslavije orisuje prek različnih srečanj, tudi z umetniki, kot so bili kipar Ivan Meštrović, slikar Petar Dobrović in pisatelj Miroslav Krleža, ter nazadnje prek svojega sprejema pri kralju Aleksandru I. dobro leto pred atentatom v Marseillu. Jugoslavijo odkriva kot deželo na robu, polno surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca, tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru.

Iz zbirk po vsej nekdanji Jugoslaviji

Po besedah kustosa je razstava postavljena v petih dvoranah, vsaka od dvoran pa skozi različne medije obravnava svojo temo. Prva je posvečena vprašanju intimnega, notranjščine, v njej pa je med drugim mogoče videti dela velikih srbskih in slovenskih slikarjev. Druga se posveča krajinam in Adamiču (1898‒1951). Ta je leta 1913 emigriral v ZDA, nato leta 1932 prvič znova obiskal svojo domovino, ki jo je natančno opisal. Ta del razstave je pripravila Alenka Pirman.

Tretja in osrednja dvorana nosi naslov Kontrast in razlika in je ključ do celotne razstave. V središču je veliki portret Uredništva revije Danas Petra Dobrovića, revija Danas pa nas, kot je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal kustos, umesti v središče spopada na levici z osrednjo osebnostjo Miroslavom Krležo in Markom Ristićem, predstavnikom beograjskega nadrealizma, ki je tudi portretiran. Tu je predstavljen tudi beograjski nadrealizem, za kar je poskrbel Dejan Sretenović iz beograjskega Muzeja sodobne umetnosti.

Četrta dvorana nosi naslov Ljudje. Po Jenkovih besedah je zelo kaotična, v njej pa je predstavljeno od mestnega do kmečkega prebivalstva, kar najbolje prikaže reportažna fotografija, ki je v tistem času doživela razcvet. Zadnja dvorana ima naslov Končnica in pripoveduje o vzpostavitvi ter propadu medvojnega jugoslovanstva. To zgodbo spremlja zgodba beneškega bienala v letih 1938 in 1940, ko sta se zgodili prvi uradni paviljonski predstavi Kraljevine Jugoslavije, s poudarkom na kustosu obeh razstav Milanu Kašaninu.

Maksim Sedej, Atelje, 1937, olje na platnu. Foto: Moderna galerija

Postavitev združuje dela več kot 130 umetnic in umetnikov, arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine je v Sloveniji na ogled prvič. Filmski izbor na sami razstavi in celovečerni program v avditoriju Moderne galerije pa bosta ponudila več kot 20 filmov iz Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS v Ljubljani, Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu in Jugoslovanske kinoteke v Beogradu.

Častni pokrovitelj razstave je predsednik republike Borut Pahor, ki se bo tudi udeležil odprtja.

Razstavo, ki bo na ogled do 15. septembra, spremlja obsežen katalog. Foto: Moderna galerija