Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko so Slovenijo priznale večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevali številne osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja. Foto: SEM/Maja Kocjan
Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko so Slovenijo priznale večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevali številne osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja. Foto: SEM/Maja Kocjan
Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino.  Foto: SEM/Maja Kocjan
Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino. Foto: SEM/Maja Kocjan

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo opoldne odprli razstavo Vtisi 30, ki predstavlja osebne spomine Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred tremi desetletji. Na razstavi bo na ogled tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali pozneje izdali Slovenci po svetu.

En vprašalnik, 67 odgovorov
Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne stike po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. "S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu, in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili," piše v sporočilu za javnost.

O prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje dejavnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine.

Spominska literatura iz NUK-a
Na razstavi bo na ogled tudi gradivo iz zbirke NUK-a, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali pozneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Prelomni čas je dokumentiran v proznih delih, odmeva pa tudi v verzih in različnih dokumentih ter spominskem gradivu. Izbrani primeri so predstavljeni na razstavi skozi gradivo, ki ga hranita NUK in Arhiv Republike Slovenije.

Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej (Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji) in NUK (Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu), še piše na spletni strani muzeja.