Umetnik se je kot Andrew Warhola rodil leta 1928 v Pittsburghu češkoslovaškim priseljencem. Foto: EPA
Umetnik se je kot Andrew Warhola rodil leta 1928 v Pittsburghu češkoslovaškim priseljencem. Foto: EPA

Na postavitvi z naslovom The Last Decade se prek umetniških del razgrinjajo štiri prevladujoče teme, te so simboli moči, portreti, abstrakcije in reklamni oglasi.

Projekt se kronološko začenja leta 1977 s serijo Hammer & Sickle in se konča s serijo Camouflage, ki jo je eden utemeljiteljev poparta Warhol začel ustvarjati leta 1987 pred svojo smrtjo.

Pozna 70. in 80. leta prejšnjega stoletja so bila zanj karierno najustvarjalnejša in zrela, piše spletni portal Art Daily. V tem obdobju se je eden najbolj odmevnih umetnikov 20. stoletja vrnil k ročno naslikanim podobam in prestopal meje na nove načine.

Nekako tiha sedemdeseta leta
Leta 1980 je v intervjuju za Art News povedal, da so bila 70. leta nekako tiha in da se ni zgodilo nič drugačnega v umetnosti. Tedaj se mu je zdelo, da bodo 80. leta razburljivejša.

Warhol je na začetku 60. let svoj umetniški izraz začel razvijati pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Zaslovel je s portreti znanih osebnosti, od Marilyn Monroe in Liz Taylor do Mao Cetunga in Lenina. Številni znani obrazi, ki so bili njegove muze, so obiskovali njegov studio Factory na Manhattnu.

V življenju se je mnogokrat znašel sredi polemik, njegovemu delu so pogosto pripisovali
V življenju se je mnogokrat znašel sredi polemik, njegovemu delu so pogosto pripisovali "prevarantske" lastnosti, a od njegove smrti leta 1987 postaja vse jasneje, da je bil Warhol veliko več kot le "površinski prevarant", ki mu še danes posvečajo nešteto razstav, knjig, člankov in dokumentarcev. Foto: AP

Poleg grafike se je posvečal tudi drugim medijem, predvsem filmu in polaroidni fotografiji. Po preživelem atentatu leta 1968 je začel izdajati časopis Interview in snemati eksperimentalne filme, kot so Dekleta iz Chelsea, Osamljeni kavboj, Hranjenje in Poljubljanje.

Porast potrošništva in koncept izobilja
V umetnosti sta ga obsedala porast potrošništva in koncept izobilja, zato je v svoje delo vključil postopek množične proizvodnje. To je bil osrednji dogodek v umetnostni zgodovini, ki je častil banalnost popularne kulture in umetnika spremenil iz edinstvenega ustvarjalnega vizionarja v predstavnika proizvodnje. "Če dobro pomislite, so veleblagovnice nekako podobne muzejem," je nekoč dejal.

Med drugim je bil tudi menedžer newyorške zasedbe Velvet Underground in je oblikoval naslovnico za njihovo vinilno ploščo z naslovom Velvet Underground & Nico (1967), ki upodablja bananin olupek s pripisom Peel slowly and see (Počasi olupi in poglej).

Njegova smrt je pomenila nenaden konec obdobja radikalnega eksperimentiranja, odkritij in umetniškega sodelovanja. A vseeno so Warholova poznejša leta odprla nove poti, ki so postale temelji za razumevanje sodobne umetnosti, so njegovo zapuščino opisali na Art Daily.