Ob hitrem pogledu na slike Uroša Weinbergerja se nemara zdi, da se pred nami odpirajo fikcijske podobe postapokaliptičnega sveta, a v resnici so to vselej pogledi, ki so trdno zasidrani v resnični situaciji sodobnega sveta. To so podobe, ki so odraz neposrednega odziva na trenutne družbene premene, ki pogojujejo ekonomsko-politični motivi, razvoj novih, še bolj prefinjenih tehnoloških orodij nadzora, okoljska kriza in svetovna pandemija.

Človeške in nečloveške figure poseljujejo premišljeno kadrirane prizore, nasičene z značilnim umetnikovim prežarčenim koloritom.
Kot beremo ob razstavi, Weinbergerjeva slikarska dela gledalca soočajo s surovim stanjem sveta, obenem pa afirmirajo sporočilno in subverzivno moč slikarskega medija in risbe. Njegove monumentalne neonske podobe so trenutno izjemno kompleksne svetovne razmere in stanje duha napovedovale že pred radikalno zaostritvijo stanja, ki ga je prinesla pandemija.

"Četudi se je morda kdaj tako zazdelo, njegova dela nikoli niso bila fikcija, navdahnjena z apokaliptičnimi scenariji znanstvene fantastike, ampak odslikava realnosti, tlečega stanja sveta, ki je v medijsko vsakdanjost pronical skozi špranje med spektaklom in komercializacijo pogleda ter virtualnimi in fizičnimi svetovi," pred razstavo pišejo v KiBeli. Postavitev bo na ogled do 26. februarja.

Uroš Weinberger je na začetku tega tisočletja diplomiral in magistriral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2018 pa priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani. Ustvarja kot samostojni vizualni umetnik.