Postavitev eksperimentalnih avdiovizualnih del slovenskih avtorjev in avtoric spodbuja k razmisleku o tem, zakaj je film namenjen le ozkemu krogu ljudi.

Miha Vipotnik, Prostor 2, 1986. Foto: Miha Vapotnik/Kino Šiška
Miha Vipotnik, Prostor 2, 1986. Foto: Miha Vapotnik/Kino Šiška

Kustosinja Varja Močnik temo odpira ob delih Nike Autor, Sare Bezovšek, Ane Čigon, Jasne Hribernik, Marka A. Kovačiča, Damijana Kracina, Andreja Lupinca, Kolja Saksida, Roka Siebererja - Kurija in Miha Vipotnika.

Izhodišče za razstavo je bila zgodovina prikazovanja in dostopnosti slovenskega eksperimentalnega filma in videa, katere "naravno" okolje bi bili kinodvorana ali tej podoben – zatemnjen, na eno platno osredotočen – prostor, televizijski sprejemnik ali posamezno platno/monitor, umeščeno v kontekstualiziran prostor, beremo v spremnem besedilu.

V prostoru druge namembnosti
Skupinska razstava eksperimentalnih avdiovizualnih del slovenskih avtorjev v prostorih, ki prvotno niso bili mišljeni ali namenjeni za razstavljanje tovrstnih del, sem spada tudi galerija Kamera, pomeni nov kontekst za dela kot tudi za prostor ter priložnost za obravnavo vprašanj o dostopnosti teh del javnosti.

Razstava se posveča tako vprašanjem dostopnosti del v fizičnih prostorih predstavitve kot tudi s podvprašanjem, kako mentalni prostori dopolnjujejo fizične. So eksperimentalna dela javnosti nedostopna tudi zaradi narave svojega inherentnega bistva – se pravi, za širšo javnost morda nekomunikativnega eksperimenta? Namen tovrstnega prevpraševanja ni relativizacija vprašanj fizične dostopnosti vsebin za različne, zlasti ranljive, skupine občinstva, temveč vzpostavljanje povezave med fizičnim in kognitivnim dostopom do vsebin, še piše v spremnem besedilu ob razstavi.

Razstava, ki bo na ogled do 19. aprila, je nastala v sodelovanju Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Kina Šiška.