Pravzaprav je število ohranjenih stvaritev Johannesa Vermeerja razmeroma majhno. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je ohranjenih zgolj 37 platen, vključno z najslavnejšim, torej z Dekletom z bisernim uhanom iz leta 1665, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Dejanski obseg razstave ne bo znan vnaprej
V Rijksmuseumu so se po besedah predstavnice za stike z javnostmi odločili, da bodo šele naknadno objavili, koliko del jim je uspelo nabrati za razstavo. Omenimo, da jim je leta 1996 v muzeju Mauritshuis v Haagu uspelo zbrati 22 del za doslej največjo Vermeerjevo razstavo na Nizozemskem.

Rijksmuseum ima v lasti četverico Vermeerjevih platen, med njimi tudi Mlekarico, ki jo je naslikal okoli leta 1658. Tem se bodo leta 2023 pridružile še slike, ki si jih bodo izposodili iz muzeja Mauritshuis, ki je soorganizator razstave, pa tudi iz muzejev iz Irske, ZDA in od drugod. Frankfurtski muzej Staedel bo denimo za razstavo posodil sliko Geograf (ok. 1668/1669), dresdenska Galerija starih mojstrov pa platno Dekle, ki bere pismo ob odprtem oknu (ok. 1657–1659), ki bo v nizozemskem muzeju predstavljena prvič.

"Nismo si predstavljali, da bo toliko muzejev pripravljenih posoditi svoje vrhunske eksponate," je povedal direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits in dodal, da bodo s to razstavo "lahko Vermeerjevo umetnost predstavili novim generacijam in z njo tudi rezultate najnovejših raziskav".

Nemara zadnje potovanje za to primernih Vermeerjevih del
Vendar je direktor Rijksmuseuma po pisanju Guardiana ob tem napovedal, da gre nemara tudi za "prvo in zadnjo" tako veliko razstavo vseh Vermeerjevih slik, ki so primerne za potovanje. Po njegovih besedah zaradi naraščajočega muzejskega rivalstva mednarodno sodelovanje tega formata v prihodnosti ni verjetno.

Po njegovih opažanjih si je namreč v letih, ki sledijo prej omenjeni veliki razstavi leta 1996, "vse težje izposoditi umetnine, ker je Vermeer tako znamenit slikar. Muzeji se vse teže ločijo od njegovih del." Dibbits je dodal še, da je danes "pritisk na muzeje, da pripravljajo razstave, večji. Na svetu je vse več muzejev, dela iz 17. stoletja so krhka. Pritisk na dela je večji."

Slikar, ki se je poslovil precej mlad in zadolžen
Ne obstaja veliko zanesljivih podatkov o življenju v Delftu na Nizozemskem leta 1632 rojenem Johannesu Vermeerju (znanem tudi kot Jan Vermeer van Delft ali Ver Meer). Večino časa je preživel v rojstnem kraju, od leta 1653 je bil član slikarskega ceha. Mojstrsko je obvladal igro svetlobe in perspektivo. Znan je po jasnih, umirjenih interierjih, naslikanih z vsemi podrobnostmi, vendar v mehki, poetični luči in harmoničnih barvah. V enakem slogu je ustvaril tudi nekaj vedut in slik z nabožno vsebino. Do svoje smrti je bil poročen s Catharino Bolnes, umrl je precej zadolžen leta 1675 v svojem rodnem kraju.