Leta 1959 rojeni Zmago Posega je v slovenski kulturni prostor vstopil na začetku 80. let preteklega stoletja skupaj s svojo generacijo sošolcev, ki so se poimenovali Generacija 82. Posega je bil med 13 člani edini kipar, je ob razstavi zapisala kustosinja Nelida Nemec.

Sprva je delal z glino, pozneje pa s tradicionalnimi kiparskimi materiali, kot so les, kamen, bron in kovina. Ustvarjal je tudi v črnem kraškem apnencu, po katerem kiparji sicer redko posegajo. Ustvaril je bogat opus tako javne kot male plastike.

Prepustitev svojemu notranjemu nagovoru
V atriju Križank razstavljene skulpture, večinoma brez naslovov, bodo po besedah kustosinje obiskovalcem odstrle le delček Posegove intimne, globoko občutljive duhovne dimenzije.

Umetnik se po kustosinjinem mnenju "ni zadovoljil z izpovedjo, ki bi bila zanimiva zgolj zaradi forme same, njenih ekspresivnih ali monumentalnih razsežnosti, temveč se je z veliko senzibilnostjo prepustil iskanju obdelave materiala in distinktivnemu razpoznavanju, dojemanju in čutenju umetniškega, vitalnega, sporočilnega, ujetega v lepoto in izraznost materiala pa tudi prostora, površine in svetlobe, predvsem pa svojega notranjega nagovora".

Avtor množice javnih spomenikov
Posega, ki je ustvarjal v ciklih in del velikokrat ni niti naslavljal niti datiral, je javnosti znan tudi kot avtor številnih javnih spomenikov. Med njimi je največ portretnih doprsij ‒ doprsna kipa iz brona Antona Rutarja v Novi Gorici in Simona Gregorčiča na Gradišču nad Prvačino, izdelal je tudi celopostavno figuro ‒ bronasti spomenik Vinku Vodopivcu v Kromberku pri Novi Gorici.

Ustvaril je tudi več ambientalnih plastik, ki ohranjajo monumentalne razsežnosti ‒ skulptura s Forme vive za slovenske ceste Bled '96, Figura v krogu iz leta 1998, je še zapisala kustosinja Nelida Nemec.

Razstava Hommage Zmagu Posegi: Deset let, ki jo v atriju Križank odpirajo drevi ob 19.30, bo na ogled do 3. septembra.