Zmago Posega je diplomiral leta 1982 iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in končal še kiparsko specialko na isti akademiji. Od leta 2001 je poučeval na oddelku za restavratorstvo ALUO. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad. Foto: Festival Ljubljana

Leta 1959 rojeni Zmago Posega je v slovenski kulturni prostor vstopil na začetku 80. let preteklega stoletja skupaj s svojo generacijo sošolcev, ki so se poimenovali Generacija 82. Posega je bil med 13 člani edini kipar, je ob razstavi zapisala kustosinja Nelida Nemec.

Sprva je delal z glino, pozneje pa s tradicionalnimi kiparskimi materiali, kot so les, kamen, bron in kovina. Ustvarjal je tudi v črnem kraškem apnencu, po katerem kiparji sicer redko posegajo. Ustvaril je bogat opus tako javne kot male plastike.

Prepustitev svojemu notranjemu nagovoru
V atriju Križank razstavljene skulpture, večinoma brez naslovov, bodo po besedah kustosinje obiskovalcem odstrle le delček Posegove intimne, globoko občutljive duhovne dimenzije.

Umetnik se po kustosinjinem mnenju "ni zadovoljil z izpovedjo, ki bi bila zanimiva zgolj zaradi forme same, njenih ekspresivnih ali monumentalnih razsežnosti, temveč se je z veliko senzibilnostjo prepustil iskanju obdelave materiala in distinktivnemu razpoznavanju, dojemanju in čutenju umetniškega, vitalnega, sporočilnega, ujetega v lepoto in izraznost materiala pa tudi prostora, površine in svetlobe, predvsem pa svojega notranjega nagovora".

S sugestivno kiparsko govorico je nase opozoril že na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer se je kiparsko, likovno in umetniško oblikoval ob izjemnih kiparjih in učiteljih – Dušanu in Dragu Tršarju ter Slavku Tihcu –, ki so znali iz svojih študentov iztisniti najboljše tako po človeški kot umetniški plati.

Nelida Nemec

Avtor množice javnih spomenikov
Posega, ki je ustvarjal v ciklih in del velikokrat ni niti naslavljal niti datiral, je javnosti znan tudi kot avtor številnih javnih spomenikov. Med njimi je največ portretnih doprsij ‒ doprsna kipa iz brona Antona Rutarja v Novi Gorici in Simona Gregorčiča na Gradišču nad Prvačino, izdelal je tudi celopostavno figuro ‒ bronasti spomenik Vinku Vodopivcu v Kromberku pri Novi Gorici.

Ustvaril je tudi več ambientalnih plastik, ki ohranjajo monumentalne razsežnosti ‒ skulptura s Forme vive za slovenske ceste Bled '96, Figura v krogu iz leta 1998, je še zapisala kustosinja Nelida Nemec.

Razstava Hommage Zmagu Posegi: Deset let, ki jo v atriju Križank odpirajo drevi ob 19.30, bo na ogled do 3. septembra.

Hommage Zmagu Posegi