V Ljubljani je Posega pred dvema letoma razstavil dela v črnem kraškem apnencu, v katerem je ustvarjal vrsto let, in v keramiki. Foto: spletna-galerija.net/Galerija Murska Sobota
V Ljubljani je Posega pred dvema letoma razstavil dela v črnem kraškem apnencu, v katerem je ustvarjal vrsto let, in v keramiki. Foto: spletna-galerija.net/Galerija Murska Sobota
Posega je ob 120-letnici rojstva Edvarda Rusjana po eni od njegovih poslednjih fotografij izdelal bronast doprsni kip pionirja slovenskega letalstva, ki stoji v Cerkljah pri Brežicah.
Zmago Posega, Skica za skulpturo, 1996
Lani je Posega razkril svoje načrte za spomenik delovnim brigadam s Primorskega, ki so sodelovale pri gradnji Nove Gorice in železniške proge Sežana-Dutovlje ter pri regulaciji potoka Lijak. Tudi tokrat je nameraval uporabiti kraški kamen; načrtoval je tri forme, visoke okoli pol metra, vsaka pa bi predstavljala svoje življenje na gradbišču. Foto: spletna-galerija.net/Pilonova galerija Ajdovščina

Posegove kipe si je bilo v Ljubljani v večjem obsegu nazadnje mogoče ogledati natanko pred dvema letoma, ko je v galeriji Equrna skupaj s slikarjem Daretom Birso kipar razstavil dela v črnem kraškem apnencu, v katerem je ustvarjal vrsto let, in v keramiki, ki se ji je tudi posvečal. Svoja kiparska dela je od leta 1980 predstavil na številnih samostojnih in skupinskih postavitvah po domovini in v tujini.

Eden redkih, ki je uporabljal črni kraški apnenec
Kot je ob razstavi umetnikovih del v koprski galeriji Meduza pred leti zapisala kustosinja Nives Marvin, je Posega črni kraški apnenec iskal v opuščenih kamnolomih goriškega Krasa. Kljub bogati kamnoseški in kiparski tradiciji v tem ambientu je to v kiparstvu zelo redko uporabljeni kamen.

Posega je kamnite mase obdelal le v segmentih. Oblikoval je prepoznavne avtorsko določljive in metaforične oblike človeških hrbtov, ki jih je nato sestavil v večpomenske skulpturalne postavitve. Te intimne interpretacije v kamnu je realiziral še v risbah in kolažih, je tedaj zapisala Marvinova.

Od študentske Prešernove nagrade do številnih javnih spomenikov
Posega, rojen leta 1959, je diplomiral iz kiparstva in končal še kiparsko specialko na isti akademiji. Od leta 2001 je poučeval na oddelku za restavratorstvo ALUO. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 1982 je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Leta 2002 je na 5. slovenskem bienalu mesta Kranj Posega prejel veliko nagrado (Grand Prix) bienala. Strokovna žirija, sestavljali so jo Judita Krivec Dragan, Milček Komelj, Damir Globočnik, Breda Škrjanc, Maruša Avguštin in Blaž Rotar, je Posegi veliko nagrado podelila za kakovosten in svež prispevek k sodobni slovenski skulpturi. Žirija je presodila, da Posega "v svoji plastiki intimnih mer uspešno združuje tako klasični kiparski jezik, ki ga mojstrsko obvlada, kakor tudi sodobno razumevanje objekta v prostoru, realizacija njegovega skrajno subtilnega sveta v bronu pa je izvirna in samosvoja".

Kipar je znan tudi kot avtor številnih javnih spomenikov. Ob 100. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča in 140. obletnici smrti slikarja Jožefa Tominca so primorskima velikanoma na Gradišču nad Prvačino leta 2006 v spominskem parku postavili doprsna kipa, ki ju je ustvaril prav Posega. V Novi Gorici pa je Posegova javna skulptura ena izmed umetnin uveljavljenih in priznanih slovenskih akademskih kiparjev, ki krasijo mesto.

Na zadnjo pot bodo akademskega kiparja pospremili danes na novogoriškem pokopališču v Stari Gori.