Na mestni občini Slovenj Gradec (MOSG) pričakujejo, da se bo z izgradnjo celotnega odseka hitre ceste Velenje‒Slovenj Gradec povečala prometna obremenitev Celjske in Podgorske ceste, še posebej zato, ker se bo na priključku Podgorje na hitro cesto priključeval promet iz smeri Mežiške doline, vse dokler ne bo tretja razvojna os zgrajena tudi naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in od tam v Mežiško dolino do Holmca. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Projekt izgradnje odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, katerega investitor je Dars, je letos dosegel preboj. Cesta se pospešeno projektira, še posebej za tri lokacije, kjer bi se po napovedih predstavnikov Darsa dela lahko začela že konec letošnjega leta.

To so lokacija na območju Podgorja, priključek Gabrke in viadukt Škalsko jezero. Hkrati na terenu potekajo geomehanske raziskave, intenzivni so tudi pogovori o odkupih zemljišč, ponekod je s količki že zarisan del trase.

Na mestni občini Slovenj Gradec (MOSG) pričakujejo, da se bo z izgradnjo celotnega odseka hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec povečala prometna obremenitev Celjske in Podgorske ceste, še posebej zato, ker se bo na priključku Podgorje na hitro cesto priključeval promet iz Mežiške doline, vse dokler ne bo tretja razvojna os zgrajena tudi naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in od tam v Mežiško dolino do Holmca.

K razbremenitvi prometa na Celjski in Podgorski cesti pa bo po ocenah MOSG-ja pripomogla južna mestna obvoznica. Idejna zasnova za potek južne obvoznice, ki v grobem poteka od krožišča pri slovenjgraškem pokopališču do krožišča Šmartno, je izdelana.

MOSG v prihodnjih dneh pričakuje opredelitev Darsa do priključka južne obvoznice na hitro cesto, nato pa naj bi čim prej stekli vsi potrebni postopki.

Uvrstitev v prostorski načrt

Najprej mora MOSG južno obvoznico umestiti v občinski prostorski načrt, za spremembo katerega postopki že tečejo. Kot je na seji mestnega sveta pretekli teden dejala direktorica občinske uprave MOSG-ja Vesna Kozlar, je cilj občine, da do drugega četrtletja 2020 umesti južno obvoznica v občinski prostorski načrt, nato pa bi projekt do končne izvedbe prešel pod okrilje direkcije za infrastrukturo.

Za projektiranje južne obvoznice so sredstva že predvidena v dogovoru za razvoj Koroške regije. V tem dogovoru je za projektiranje navezovalnih cest na tretjo razvojno os predvidenih 2,3 milijona evrov evropskih sredstev, gre pa za omenjeno slovenjgraško južno obvoznico, dve obvoznici na območju Dravograda in vzhodno obvoznico na Ravnah na Koroškem.

Ker bo strošek projektiranja vseh štirih obvoznic predvidoma nižji od planiranih 2,3 milijona evrov, si slovenjgraška občina že prizadeva, da bi se preostanek sredstev namenil tudi za samo gradnjo slovenjgraške južne obveznice.

Po navedbah Kozlarjeve, je za zdaj denarja za celotno izvedbo premalo in bi se preostanek moral zagotoviti iz državnega proračuna. Celotna naložba v južno slovenjgraško obvoznico je po podatkih MOSG-ja ocenjena na 5,6 milijona evrov, od tega na samo gradnjo odpade pet milijonov evrov skupaj z DDV-jem.

Pomisleki glede priključka Podgorje

Na območju Podgorja, potem ko je Dars sporočil, da bi se tam gradnja hitre ceste lahko začela že letos, so se obudili pomisleki o tem, ali je priključek Podgorje na hitro cesto sploh potreben. Hkrati krajane skrbi omenjeni pričakovani povečan promet iz Mežiške doline.

MOSG je zato na Dars naslovil vprašanja v zvezi s tem in pretekli teden dobil odgovor, da tega priključka iz že sprejetega državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec ni mogoče črtati. Ob tem MOSG občane miri s pojasnili, da bo prav južna obvoznica, ko bo zgrajena, omilila promet iz Mežiške doline.