"Helikopterji bodo neprestano v zraku vsaj še kakšen mesec"

Podpolkovnik in pilot Matej Hajdinjak (levo) je kot štipendist ministrstva za obrambo študiral na letalski akademiji v ameriški zvezni državi Kolorado in se nato vrnil v Slovenijo. V ZDA se je izučil za letalskega častnika, letenja se je naučil v letalski šoli Slovenske vojske. Foto: Osebni arhiv

Oskrba krajev, ki so zaradi uničenih cest nedostopni, bo še naprej lahko potekala le s pomočjo helikopterjev. V Slovenj Gradcu je vzpostavljen logistični center za oskrbo Koroške, do koder se težki tovori dovažajo s kamioni, nato se dobrine prepakirajo in v odrezane kraje dostavljajo s helikopterji. Lete usmerja koordinator zračnih operacij, ki je v stiku s štabom civilne zaščite. Od ponedeljka dalje pri nas letijo tudi helikopterji iz tujine, komunikacija med plovili v zraku poteka v angleščini, ki je tudi uradni letalski jezik.

"Helikopterje bomo v zraku gledali vsaj še kakšen mesec ali več. Trenutno so nepogrešljivi, ponekod se ne da ne peš ne z avtomobilom, ceste so se spremenile v reke. Nedostopnih je ogromno krajev, še lep čas jih bomo lahko oskrbovali le s helikopterji," je prepričan pilot vojaškega helikopterja Matej Hajdinjak. "Lahko le upamo na lepo vreme v prihodnjem mesecu, da bo oskrba tekla brez težav."

Vojska je s helikopterji do torka prepeljala 350 ljudi in 85 ton tovora

V petek zjutraj, ko se je odpravljal na dežurstvo helikopterske nujne medicinske pomoči na Brnik, si ni mislil, kaj ga čaka. Nato so poleteli proti Škofji Loki. "Vzlet ni bil preprost, saj je bilo precej megleno. Ko smo leteli čez polja pri Kranju, smo videli, da je voda povsod. Škofja Loka je bila neprepoznavna. Bil sem šokiran, pred nami so padala drevesa, desetmetrsko drevo se je obrnilo kot domina." Z vitlom so iz poplavljenega območja rešili moškega. Takoj nato so v Poljanski dolini reševali moškega, ki ga je zasul plaz, ga pripeljali v UKC Ljubljana in se v izredno slabem vremenu prebili nazaj na Brnik. Že popoldne so poleteli proti Prevaljam in Mežici. Ljudi so reševali z balkonov, streh, mostov … Med petkom in torkom so helikopterji Slovenske vojske prepeljali več kot 350 oseb, 85 ton tovora in pri tem opravili 120 ur letenja.

V petek je bila najpomembnejša naloga reševanje ljudi, a ko je treba, se dela vse, pojasni Hajdinjak. Bell 412, ki ga pilotira, je zelo primeren za reševanje, za prevoz tovora so primernejši večji helikopterji. "Cougar lahko prepelje tudi dve toni materiala, celo več. Medtem ko Bell 412, če ni poln goriva, lahko prepelje približno tono."

Vreme je bilo v petek in soboto za letenje izredno neugodno. "Najtežja je bila v petek vrnitev domov iz Koroške na Brnik. Slaba vidljivost, nizka oblačnost, dež, nevihte, iskali smo luknjice med oblaki, da smo lahko prišli domov." Vreme včasih ne dopušča letenja, tudi če gre za reševanje življenj, saj je treba poskrbeti tudi za življenja posadke. "Gremo do meje. Včasih poskusimo, a se moramo obrniti."

Poplavljena območja iz zraka niso videti tako zelo spremenjena, zato orientacija za pilota ni tako zahtevna. "A najti v naselju objekt, za katerega sicer veš, kje je, je težko. Iščeš ga, ker so mikrolokacije spremenjene. Gledati moraš drugače, kar je bil prej potok, je zdaj jezero." Tako obsežne nesreče Hajdinjak za časa svojega življenja ne pomni. Foto: Slovenska vojska

Reakcijski čas dežurne helikopterske posadke je ocenjen na 15 minut. "Realno pa je naš odzivni čas med pet in deset minut. Takoj po prejetem klicu posadka preveri vreme, če se da priti na lokacijo, najavi let, se vkrca na helikopter in gre. Zjutraj, še preden se dežurstvo začne, se helikopter pripravi in pregleda, da je pripravljen na vzlet. Moj najboljši čas je štiri minute od klica do vzleta," pove Hajdinjak. Potovalna hitrost helikopterja je 230 kilometrov na uro. Dežurni helikopter, ki pokriva vzhod države, je nastanjen na letališču v Mariboru, zahod se pokriva z Brnika. "Znotraj pol ure smo lahko kjerkoli po Sloveniji."

Vojaški helikopter Bell 412, kakršnega pilotira Matej Hajdinjak. Poleg nalog, ki jih izvajajo v zvezi s poplavami, 15. polk vojaškega letalstva vse dni v letu zagotavlja helikopterske in letalske dežurne posadke za potrebe reševanja v gorah, nujnih medicinskih prevozov in inkubatorjev, gašenja ter prevozov organov za presaditev. Helikopterska posadka je v 15 minutah pripravljena za posredovanje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru in na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku. Na letališču Cerklje ob Krki je v 120-minutni pripravljenosti tudi tretji helikopter. Foto: Slovenska vojska/Goran Krošelj

Izkušnje, ki jih helikopterske posadke dobijo z reševanjem v gorah, so neprecenljive

Helikopter Bell 412 zunaj poletne sezone izvaja reševanje v gorah, poleti pa na Brniku dežura za namene nujne medicinske pomoči, za reševanje v gorah pa je namenjen dodaten helikopter bodisi vojske bodisi policije. Hajdinjak, ki je vojaški pilot že 22 let, poudarja, da so izkušnje, ki jih helikopterska posadka nabira z reševanjem v gorah, pri reševanju ljudi iz poplavljenih območjih neprecenljive. "Gorsko reševanje je po mojem mnenju najbolj zahtevna oblika letenja. Poteka zelo visoko. Z višino se sposobnosti letenja helikopterja zaradi redkejšega zraka zmanjšajo. Poleti je zrak zaradi toplote še redkejši. Vetrovi v hribih so nepredvidljivi. Zelo pogosto situacije z vidika varnosti niso optimalne. Včasih smo le nekaj metrov od gorske stene, kamor z vitlom spustimo gorskega reševalca do ponesrečenca." Hajdinjak posebej poudari pogum gorskih reševalcev in vseh, ki se s pomočjo vitla iz helikopterja spuščajo na zemljo bodisi v gorah bodisi na ogroženih območjih. "Sam si tega ne bi upal. Toliko, kolikor morajo oni meni zaupati, sam ne vem, če bi lahko komu zaupal."

V osnovni posadki vojaškega helikopterja so pilot, kopilot in tehnik letalec. "Pilota sedita spredaj, njune naloge so letenje, komunikacija, navigacija. Tehnik letalec sedi zadaj, njegove odgovornosti so nalaganje in odlaganje tovora, posedanje potnikov, hkrati je operater vitla. Hkrati predstavlja pilotove zadnje oči. On je moj tretji par oči, ki gleda vzvratno. V lebdenju med pristankom pilot ne vidi dol in nazaj. Tehnik letalec je tisti, ki da glavo skozi vrata in pove, ali je zadaj prosto, ali rep helikopterja gleda čez drevesa. Brez njega se ne da leteti." Pri intervencijah sodelujejo gorski reševalci, ki pomagajo tako pri reševanju ljudi kot pri nalaganju tovora. "Smo uigran tim, saj pogosto delamo skupaj, z njimi je res lepo delati. To so tisti, ki si upajo na vitlo, ko jaz upravljam helikopter," malo v šali doda Hajdinjak. Posebej poudari, da pri helikopterskem reševanju sodeluje tudi policija, nepogrešljivi so gorski reševalci pa tudi koordinatorji zračnih operacij.

V ponedeljek je Hajdinjak letel nad Koroško, kjer so izvajali evakuacije in dostavo materiala. Iz Koprivne so reševali starejši par, ki nikakor ni želel zapustiti doma. Sosedje so sporočili, da sta že obnemogla, primanjkovalo jima je zdravil in na koncu ju je ekipi uspelo pripeljati do bolnišnice. "Nekateri so čakali, da pridemo, drugi niso hoteli zapustiti svojih domov in so ostali," opiše odzive ljudi na terenu. Tiste, ki so prepeljali s helikopterjem, so bili največkrat v šoku in prestrašeni. "Smo pa iz hiše reševali deklico, ki jo je bilo treba prepeljati v dolino. Dali smo ji bombonček, sedela je s svojo torbico in je bila najbolj vesela, da se je peljala s helikopterjem." Hajdinjak je trenutno na dopustu, a pravi, da se bo vrnil predčasno, če bo pilotov primanjkovalo.