Petkova ujma je v Savinjski dolini povzročila številne plazove, samo na Ljubnem ob Savinji se je sprožilo več kot 200 plazov, številni večji se še vedno premikajo, zato jih opazujejo geodeti in statiki. Na območju sicer trenutno skušajo vzpostaviti več cestnih povezav. Na delu je na stotine gasilcev in prostovoljcev. V torek je bilo v Zgornji Savinjski dolini brez elektrike še 500 odjemalcev. Na Elektru Celje pričakujejo, da jim bodo lahko z začasnimi vodi vzpostavili oskrbo z električno energijo.

Več o razmerah v Savinjski dolini

Koroška: Primanjkuje sanitetnega materiala in orodja za čiščenje

Na Koroškem ekipe gasilcev, številnih prostovoljcev in tudi številnih okoliških kmetov nadaljujejo odstranjevanje posledic ujme in čiščenje. Pomemben korak v prometni pretočnosti so v torek zvečer naredili v Dravogradu, kjer se je sprostil promet proti Slovenj Gradcu.

V občini Črna na Koroškem odpirajo pot proti Bistri, lokalna oblast pa upa, da bodo imeli v dnevu ali dveh toliko urejene ceste, da se bodo lahko prebili do vseh lokacij v občini.

V povezavi s potrebno pomočjo je regijski štab civilne zaščite za Koroško sporočil, da je zaradi srčnosti ljudi po vsej državi v regiji trenutno dovolj donirane hrane. Primanjkuje pa sanitetnega materiala in orodja za čiščenje domov.

Več o razmerah na Koroškem

Kako je v Posavju?

V občini Brežice je voda po povodnji večinoma odtekla. Na poplavljenih območjih, predvsem v Krški vasi in Ločah, potekata čiščenje in sanacija. Škode, ki je nastala le pri posameznikih, še niso začeli popisovati, javna infrastruktura pa ni poškodovana. Brežiški župan Ivan Molan je izrazil upanje, da bo država končno poskrbela za projekt poplavne zaščite, ki je sicer povezan z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, in da ga razna "civilna društva" ne bodo več ovirala.

Več v razmerah v Posavju

Stanje na Gorenjskem

Plaz nad Koroško Belo ostaja stabilen. Tako ponovna nočna evakuacija prebivalcev, ki so jo izvajali od sobote do ponedeljka, ni predvidena. Začela se bodo tudi dela za vzpostavitev alarmnega sistema, katerega delovanje je bilo po premikih na plazu Urbas v noči na soboto prekinjeno. Zaradi vseh začetih del za odpravo posledic neurja je na lokalnih cestah skozi Koroško Belo in v neposredni bližini veliko težke mehanizacije. Ceste so lahko blatne in spolzke, zato prosijo vse prebivalce, naj bodo previdni in strpni v prometu. V četrtek bo območje nad plaziščem in Koroško Belo preletaval helikopter, saj se bodo začela dela za ponovno vzpostavitev alarmnega sistema.

Več o razmerah na Gorenjskem

Za odpravljanje posledic policisti uporabili tudi vodni top

Na Gorenjsko je v pomoč gasilcem in strojni gasilski mehanizaciji prišla tudi posadka z vodnim topom policije. "Ravno pomoč v obliki mehanizacije, kot je vodni top slovenske policije, je več kot odličen pripomoček pri odstranjevanju blata, kamenja in drugega materiala, ki so ga poplave nanesle na ceste," je povedal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Poljane Borut Pintar. Pred nekaj dnevi pa se je v pregled terena in reševanje ljudi vključil tudi brezpilotni letalnik, s katerim so policisti v Medvodah preverjali, ali še kdo potrebuje pomoč. Tako so v kratkem času preverili, ali se še na strehah, balkonih, drevesih, v bližini deroče reke nahaja kdo, ki je v težavah in potrebuje reševanje.

Zaprte številne ceste po državi

Zaradi poškodovanih vozišč so zaprte ceste Dravograd–Slovenj Gradec v Otiškem Vrhu, Dravograd–Ravne, Poljana–Mežica–Črna na Koroškem, Dravograd–Libeliče pri Tribeju, Poljana–Šentvid, Koprivna–Črna, Šoštanj–Črna pri Črni, Socka–Vitanje, Črnova–Vojnik pri Lembergu pri Novi Cerkvi, Ljubljana–Litija pri Dolu, kjer je za tovorna vozila obvoz urejen po avtocesti.

Zaprte so tudi številne druge lokalne ceste, med drugim Solčava–Luče–Ljubno ob Savinji in Podlom–Kranjski Rak–Luče. Pri Radovni bo zaradi čiščenja po neurju predvidoma do konca avgusta zaprta cesta Krnica–Radovna.

Železniški povezavi Celje–Velenje in Jesenice–Bohinjska Bistrica sta znova odprti.

Na terenu ob pripadnikih številnih služb tudi prostovoljci

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so v torek dejavnosti potekale na 600 deloviščih. Aktiviranih je bilo več kot 200 prostovoljnih in šest poklicnih gasilskih enot, enote gorskih reševalcev, vodnikov reševalnih psov, ekipe prve pomoči in druge enote za zaščito, reševanje in pomoč. Na terenu je več kot 150 pripadnikov civilne zaščite in 100 javnih uslužbencev uprave za zaščito in reševanje.

Na huje poplavljenih območjih je naloge izvajalo tudi sedem regijskih enot za prečrpavanje vode. Enota Brežice je v torek končala delo na območju Posavja, enoti Nova Gorica in Maribor pa sta končali delo v Pomurju.

Na terenu deluje tudi več kot 350 pripadnikov Slovenske vojske in policije. Njena prisotnost je povečana predvsem na evakuiranih območjih, je pa evakuacija ljudi večinoma končana, poroča uprava za zaščito in reševanje.

Vojska in policija sicer med drugim z vsemi razpoložljivimi helikopterji sodelujeta pri oskrbi prebivalstva na nedostopnih območjih in opravljata prevoze materialnih sredstev, vojska pa skupaj s silami za zaščito, reševanje in pomoč pomaga pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. SV prav tako izvaja sprejem in nastanitev helikopterjev in posadk iz drugih držav, ki so ponudile mednarodno pomoč.

Ekipe Rdečega križa sodelujejo pri zbiranju in dostavi hrane ter higienskih pripomočkov, na območjih, kjer je poškodovan vodovod, se še vedno izvajajo prevozi pitne vode. V torek pa je bila aktivirana tudi enota civilne zaščite za psihološko pomoč.

Vlada iz blagovnih rezerv sprostila skoraj 4000 parov škornjev

Vlada je iz državnih blagovnih rezerv v uporabo sprostila 3916 parov škornjev v vrednosti dobrih 141.000 evrov, ki bodo namenjeni za reševanje poplavljenih območij. Predlog za sprostitev zalog škornjev je podala uprava za zaščito in reševanje.

Iz tujine prihaja predvsem težka mehanizacija

V Slovenijo še naprej prihaja pomoč iz tujine. V torek je tako med drugim pomoč prispela iz Španije in Francije, danes (sreda) pa iz Nemčije, Avstrije in ZDA. Na poti je še pomoč iz Slovaške. Pomoč vključuje predvsem težko mehanizacijo.

V odzivu na katastrofalne poplave je pomoč do torka ponudilo že več držav. Med njimi so med drugim vse sosede, poleg že navedenih pa tudi Severna Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Poljska, Latvija in Češka.

V torek je bilo skupno v Sloveniji 91 ljudi v okviru mednarodnih enot z osmimi bagri in 34 dodatnimi vozili ter dvema helikopterjema, so še sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Sorodna novica DZ: Vseh 79 navzočih poslancev je glasovalo za novelo zakona o odpravljanju naravnih nesreč

DZ sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Na izredni seji DZ-ja so poslanci po nujnem postopku odločali o predlogu novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča hitrejšo dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam. Na podlagi novele bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan. Vlada je predlog pripravila še pred nedavnimi poplavami, so pa te pospešile njegovo potrjevanje. Več na povezavi.

Prizadeta območja si je ogledala predsednica Evropske komisije

Sorodna novica Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov

Na obisk v Slovenijo je prišla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki si je ogledala nekatera območja, ki so jih prizadele poplave. Spremljal jo evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Napovedala je zajeten sveženj pomoči za odpravljanje posledic poplav. Iz solidarnostnega sklada EU-ja si Slovenija tako lahko obeta 400 milijonov evrov.

Nagovorila je tudi poslance DZ-ja, kjer je znova zagotovila, da EU in njene članice Sloveniji stojijo ob strani v teh težkih časih. Čustveno je povzela vtise s helikopterskega ogleda in iz Črne. "Gre za nacionalno in evropsko tragedijo," je dejala. Poudarila je dejavnosti prostovoljcev, sosedov in prijateljev pri obvarovanju ljudi in premoženja ter odpravljanju posledic. Pohvalila pa je tudi delovanje civilne zaščite ter državne in lokalnih oblasti, ki so pokazali odlično koordinacijo in sodelovanje.

Pretoki rek se zmanjšujejo

Pretoki rek po Sloveniji se po uničujočih poplavah sicer postopoma zmanjšujejo. Pozno popoldne je Slovenijo dosegla oslabljena hladna fronta.

V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek sicer zmanjševala. Reke v porečjih Mure, Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Kokre, Krke in Ljubljanice ter Sava Dolinka in Sava v srednjem in spodnjem toku imajo velike pretoke, drugod so pretoki rek srednji. Poplavljene površine na Ljubljanskem barju se zmanjšujejo, še poroča Arso.

Po prehodu fronte pa bo vreme po navedbah Arsa vsaj prihodnjih 10 dni veliko bolj umirjeno. Verjetnost večjega deževja bo zelo majhna. Bo pa predvsem v alpskem svetu od nedelje naprej možna kakšna ploha ali nevihta. Prevladovalo bo sončno in vroče vreme. Vreme bo torej ugodno za odpravljanje posledic poplav, še ocenjuje Arso.

Hidrolog Golob: Jeseni je možnost poplav večja

Zaradi spremenjenih razmer ob vodotokih so na nekaterih območjih v državi ranljivejši pred morebitnimi prihodnjimi poplavami, je za Slovensko tiskovno agencijo ocenil hidrolog na Arsu Andrej Golob. "Razmere ob vodotokih in v njihovem zaledju so se po teh poplavah bistveno spremenile predvsem na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini in tudi ponekod v Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju. Tovrstne razmere so vsekakor ranljivejše za morebitne prihodnje poplave, tako manjšega kot tudi večjega obsega," je poudaril.

Za napovedi vremena v jesenskih mesecih je po mnenju Goloba še prezgodaj, v splošnem pa velja, da je v jesenskih mesecih možnost poplav večja kot sicer, je poudaril. Ob tem ne smemo pozabiti na podnebne spremembe, "ki so že in še bodo vplivale na vreme in na naše hidrološke razmere", je dodal Golob in spomnil, da so letošnje katastrofalne poplave nastale ob izrazito toplem morju.

Zaradi takšnih pojavov in še drugih morebitnih sprememb v vremenskih vzorcih lahko v prihodnosti pričakujemo intenzivnejše vremensko dogajanje oziroma bodo dogodki, ki so bili prej morda značilni samo za jesensko obdobje, pogostejši v poletnem ali v zimskem obdobju, je poudaril sogovornik. Prav tako lahko pričakujemo obdobja s premalo vode oziroma daljša suha obdobja, je dodal in spomnil na lansko sušo.

Po oceni Goloba v Sloveniji še nismo imeli tako hudih poplav, kot smo jim bili priča pretekli konec tedna in bi jih lahko primerjali "s seštevkom največjih poplav v naši zgodovini". Med temi je med drugim navedel hudourniške poplave v Železnikih leta 2007, poplave ob reki Muri leta 2005 in poplave ob reki Savinji.

Na Arsu so že dan pred katastrofalnimi poplavami opozorili, da nad Slovenijo prihaja velika količina padavin in da bodo tokratne padavine oziroma poplave "dolgotrajnejši dogodek". Izkazalo se je, da so bila opozorila Arsa pravilna. "Razmere so se zaostrile že v prvi noči, ko je v obdobju štirih in petih ur padla rekordna količina padavin," je med drugim poudaril Golob.