Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Slovenija je kot država geografsko zelo raznolika, poselitev je razpršena, z urbanizacijo pa smo reki odvzeli določen prostor in sprejemali kompromise, kakršen je graditev na poplavnih območjih in pobočjih, ki plazijo, pravi nekdanji dekan ljubljanske Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič.

Preselitev naselij po avgustovski ujmi je ponekod izvedljiva in smiselna, ne pa povsod. "Tam je pa možnost narediti ukrepe na ravni objektov, lahko dobijo neke protipoplavne ukrepe – vodoodporna vrata, vodoodporno izolacijo in podobno. Kajti preprečevati izlivanje vode z nasipi, težave povzroči nekje drugje," je za Radio Slovenija povedal Gabrijelčič.

Med sistemskimi ukrepi sta tudi vzdrževanje hudournikov in graditev suhih zadrževalnikov, pri čemer pa je največja težava zagotavljanje lastništva. "Praktično na vsakem projektu pride do neke razlastitve. Zelo težko je zemljišče sploh dobiti, da lahko investitor po zakonodaji postopek pelje naprej. Druga stvar je pa pridobitev pozitivnih mnenj z vsemi udeleženci urejanja prostora," pojasnjuje Žiga Jeriha, direktor podjetja Eho projekt, ki se ukvarja s projektiranjem ukrepov na vodotokih.

Sorodna novica Odprt montažni most v Stahovici in v Lačji vasi pri Nazarjah

Povečati je treba tudi obseg sredstev za vzdrževanje obstoječega sistema, dodaja direktorica Direkcije za vode Neža Kodre. "Sistemski ukrep, ki bi ga lahko izvedli na direkciji, je, recimo, to, da bi v letnih načrtih, ki jih pripravljamo in so namenjeni vzdrževanju, za vsaj 30 odstotkov sredstev namenili delom za vzdrževanje hudournikov in hudourniškega zaledja. Jasno pa moramo imeti tudi dovolj sredstev za druge ukrepe," je poudarila.

Ključno je torej celovito urejanje prostora s sodelovanjem vseh deležnikov in iskanje rešitev, ki bodo izboljšale odpornost tudi proti drugim ekstremnim pojavom, denimo močnemu vetru ali suši. Vlada je na četrtkovi seji ustanovila službo za obnovo po poplavah in plazovih. Vodil jo bo državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. Služba bo med drugim pomagala pri usklajevanju dela ministrstev in pri nadzoru rabe finančnih sredstev.