Strokovnjaki so poenoteni, da je treba najprej iskati začasne rešitve za trenutne razmere, potem pa oblikovati dolgoročne rešitve za izboljšanje protipoplavne varnosti. Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc
Strokovnjaki so poenoteni, da je treba najprej iskati začasne rešitve za trenutne razmere, potem pa oblikovati dolgoročne rešitve za izboljšanje protipoplavne varnosti. Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc

"Zelo pomembno je sporočilo, ki ga danes dajemo: stroka želi sodelovati, je pripravljena sodelovati in brez strokovne podpore sistemskih sprememb in interventnih ukrepov ne bomo izvajali," je na novinarski konferenci po prvem srečanju sveta za vode dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. "Brez tega, da bomo na področju Slovenije združili vse, kar premoremo, ne bomo zmogli sestaviti dobrega odziva na današnje razmere," je poudaril.

Kot je pojasnil minister, svet za vode združuje številne strokovnjake s področja hidrologije, geologije in drugih področij. Po strokovni plati bo svet za vode koordiniral gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, poleg njega pa ga sestavljajo še Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Jožef Toman z ljubljanske biotehniške fakultete, Barbara Čenčur Curk in Mihael Brenčič z naravoslovnotehniške fakultete, nekdanji minister za okolje Pavel Gantar, hidrologinja Lidija Globevnik, Nataša Sovič z Agencije za okolje, Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo ter Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije.

Minister je poudaril tudi pomen izobraževanja. "Zelo pomembno je, da bodo imele tudi prihodnje generacije znanje, vedenje in izkušnje na tem področju. Danes je še čas, da povemo, da je na voljo tako študij vodarstva kot geologije, ki se v veliki meri ukvarja s tem, kar je danes aktualno," je dejal.

Najprej treba sanirati nasipe in očistiti rečne struge

Sorodna novica "Utrpeli smo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl nasip, bi bila polovico manjša"

Kot je poudaril Fazarinc, je ključno, da so člani sveta "zelo poenoteni, kaj je treba pripraviti in kako naprej obravnavati problematiko, kakšne naj bodo hitre in kakšne dolgoročne rešitve". Poudaril je, da se bo treba prilagoditi tako podnebnim spremembam kot tudi ekstremnim vremenskim pojavom. "Skupaj z direkcijo za vode in ministrstvom se bo oblikovala pravilna, strokovno podprta pot za reševanje problematike," je napovedal.

Fazarinc je dejal, da je v tem trenutku ključno, da se sanirajo nasipi in očistijo rečne struge. "Območja žal niso varna. Dejansko je treba biti zelo pozoren. Težava ni samo v glavnih strugah, ampak tudi na pritokih, ki so še vedno polni proda. Ob večjem deževju bi to lahko povzročilo velike težave," je opozoril.

Fazarinc: Nekatera območja bo treba zapustiti

Hidrolog Fazarinc je v Odmevih naštel nekatera območja, ki so po njegovem najbolj ogrožena. "Po definiciji je najbolj ogroženo ljubljansko območje, jugozahodni del Ljubljane," je odgovoril, a obenem pojasnil, da se tu že izvajajo potrebna dela, med drugim se bo zgradil zadrževalnik, pa tudi razbremenilnik na Ljubljansko barje. Večja težava je območje Savinje. Ne samo celjsko vozlišče, Laško in Spodnja Savinjska dolina, temveč tudi vsa območja v Zgornji Savinjski dolini, ki so izjemno občutljiva za takšne pojave, kot je bila pretekla povodenj.

Poudaril je, da ponekod ne bo več mogoče živeti. Od tam, kjer globina vode ali hitrost vodnega toka ogroža človeška življenja, se je treba umakniti. Drži, da so to širši, tudi sociološki in psihološki problemi, ampak jih bo treba premostiti, med drugim s strokovnimi argumenti in pogovorom, da se bo ustvarilo ustrezno zaupanje med stroko in tistimi, ki se bodo morali preseliti, je sklenil.

Fazarinc: Poplavljena območja še zdaleč niso varna

Kodre: Resne sanacije ne moremo narediti čez noč

Kot je dejala direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre, bo nato v drugi fazi sanacije "treba celovito in strokovno izvesti obnove in poiskati take rešitve, da se bomo v primeru nadaljnjih dogodkov v čim večji meri izognili škodi zaradi poplav in podobnih dogodkov". V izjavi za javnost je dejala, da so se člani sveta na prvem srečanju dogovarjali predvsem, kako evidentirati vse dogodke in kako zbirati podatke, da bo sanacija čim učinkovitejša.

"Trenutno vzpostavljamo osnovne intervencije. Če pa želimo resno sanacijo, tega ne moremo narediti čez noč. Ukrepi morajo biti ustrezni, premišljeni," je poudarila. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je svet za vode na prvem srečanju "pristopil z zelo konkretnimi predlogi, kako nadgraditi sistemske rešitve, ki jih že imajo pripravljene".

Minister Brežan je ob tem spomnil, da se je vlada po katastrofalni ujmi in poplavah na začetku avgusta že odzvala z zakonom, v pripravi pa je še interventni zakon, ki ga bo vlada potrdila v četrtek. "Še pomembnejša bo sistemska sprememba v zakonu o obnovi," je dodal Brežan in dodal, da je svet na prvem srečanju govoril tudi o sistemskih spremembah, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih izboljšale stanje na področju protipoplavne varnosti.

Prvo srečanje sveta za vode

Ponujena pomoč arhitektov in inženirjev

V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), Inženirski zbornici Slovenije in Društvu krajinskih arhitektov Slovenije so pripravljeni pomagati pri sanaciji posledic poplav. Njihove predstavnike je gostila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič. Zbranim je predstavila trenutne dejavnosti na področju zakonodaje za sanacijo škode na poplavljenih območjih, so navedli na ministrstvu. Ob nujnosti interdisciplinarnega pristopa so opozorili tudi na nujnost sodobnih vključujočih prostorskih načrtovalskih praks pri urejanju prostora in sanaciji poplavljenih naselij in stavb.