Največji delež celjskih staršev (19,04 odstotka) je uvrščen v peti dohodkovni razred, podražitev jih bo stala približno 21 evrov mesečno. Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik
Največji delež celjskih staršev (19,04 odstotka) je uvrščen v peti dohodkovni razred, podražitev jih bo stala približno 21 evrov mesečno. Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik

Kot je povedala višja svetovalka za predšolsko vzgojo na občini Sandra Stajnko Maček, so razlogi rast cen živil, dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dogovor o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede.

Cene vrtčevskih programov v Celju so se tako, upoštevajoč starostno obdobje, povišale od 11,39 odstotka na 15,75 odstotka, začele pa bodo veljati s 1. majem. V prvem starostnem obdobju bo tako oskrbnina za dnevni program (6–9 ur) stala 607,96 evra, v drugem starostnem obdobju 455,15 evra, v kombiniranem oddelku 489,96 evra, v bolnišničnem 6609,82 evra, v razvojnem pa 1220,56 evra.

Krajši program, ki traja od štiri do šest ur, bo v prvem starostnem obdobju stal 482,30 evra, v drugem starostnem obdobju pa 359,99 evra. V celjskih vrtcih je bilo 1. februarja letos 366 otrok, ki imajo brezplačno oskrbnino, saj se plačilo staršev sofinancira iz državnega proračuna. Plačila oskrbnine iz naslova dohodkov je tako oproščenih 2,47 odstotka staršev. Največji delež staršev, in sicer 19,04 odstotka, je uvrščen v peti dohodkovni razred, podražitev jih bo stala približno 21 evrov mesečno.

Da bi tudi v prihodnje uravnovesili obremenitve plačil staršev, so svetniki podprli predlog strokovnih služb celjske občine, da se olajšave za otroke v oddelku prvega starostnega obdobja ohranijo v višini 6,80 odstotka, v drugem starostnem obdobju naj bi olajšava znašala 3,46 odstotka, v kombiniranem oddelku pa 3,27 odstotka. Veljavne cene programov v treh javnih celjskih vrtcih, v katerih je trenutno vključenih 1705 otrok, so bile nazadnje preračunane aprila lani, uporabljale pa so se od 1. junija leta 2022.

Višji prihodki in tudi odhodki

Kot omenjeno, so svetniki na seji brez razprave v drugi obravnavi sprejeli letošnji proračun. Skupni prihodki letos znašajo 78,4 milijona evrov, kar je približno osem milijonov evrov več kot lani. Odhodki pa se bodo glede na lanskih 75 milijonov zvišali na 82,5 milijona evrov. Občina se lahko zadolži v višini do pet milijonov evrov.

Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja celjske občinske uprave Gregor Deleja, so v okviru danih finančnih možnosti skušali upoštevati predloge občanov, mestnih svetnikov in članov odborov mestnega sveta ter mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki so jih prejeli v času prve obravnave proračuna. Nekatere od predlaganih aktivnosti so že bile vključene v proračun za leto 2023, nekaj pobud pa je bilo dodatno vključenih v proračun za leto 2023 za drugo branje.

Preostale pobude, ki so bile posredovane, pa bodo glede na možnosti, ki bi se pokazale med letom, skušali v čim večji meri vključiti naknadno. Tečejo številne aktivnosti tako v fazi izvedbe projektov kot v fazi priprave projektne dokumentacije, vseh pobud pa v okviru razpoložljivih sredstev žal ni možno vključiti v proračun, je še dejal Deleja.

Davčni prihodki so v letošnjem proračunu načrtovani v višini 41,6 milijona evrov, nedavčni prihodki naj bi znašali 21,2 milijona evrov, kapitalski prihodki 6,4 milijona evrov, transferni prihodki pa devet milijonov evrov.

Letošnji tekoči transferji naj bi znašali 30,6 milijona evrov, investicijski odhodki pa 31,1 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašali nekaj več kot štiri milijone evrov. Na voljo bo tudi proračunska rezervacija v višini 716.000 evrov, o uporabi teh sredstev pa bo odločal celjski župan Matija Kovač. Skladno z odlokom o proračunskem skladu za izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja infrastrukture v celjski občini bo tudi letos oblikovan sklad v višini pol milijona evrov.