Rudi Pavšič, donedavni dolgoletni prvi mož Slovenske kulturno-gospodarske zveze (ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji) je v uvodu dejal, da sam sodi med tiste, ki ne sprejemajo revizionistične teze o NOB-ju in o dilemi, kdo je stal na pravi strani. Demokratični svet je namreč po njegovem mnenju neizpodbitno določil, da so osvobodilna gibanja, med njimi tudi NOB, vodila Evropo, jo demokratizirala in ji zagotovila mir.

Partizanski boj je po njegovem mnenju pokazal, koliko veljajo ljudje, če jih povežeta želja po svobodi in pravici, saj so zmagali, ker so branili svojo domovino in svoje ljudi. Partizanskega boja se zato ne da brisati, ostal bo med najsvetlejšimi dogodki naše zgodovine in nanj moramo biti vsi ponosni.

"Tudi lažnih sprav ne potrebujemo. Spraviti sami s seboj bi se morali tisti, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali z okupatorjem. Naj se opravičijo slovenskemu narodu za vse, kar so mu slabega storili. Sram naj jih bo," je dejal Pavšič in dodal, da je pred nami veliko izzivov in odprtih vprašanj, zato jih je treba začeti reševati in postavljati temelje za boljšo in bolj humano družbo.

Pavšič je kot predstavnik manjšine še dodal, da je za Slovence v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem izrednega pomena, da ostajajo povezani z matičnim narodom in Slovenijo.

Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Tit Turnšek, ki je med drugim povedal, da prav pripravljenost braniti svojo domovino ohranja mir. To se je pokazalo tako z uporom fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni kot pozneje v osamosvojitveni vojni, ko je Slovenija postala samostojna, suverena in mednarodno priznana država.

Šarhov pohod poteka od Treh kraljev mimo Črnega jezera do Osankarice in poslednjega bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih ter nazaj do Treh kraljev, kjer je osrednja slovesnost.

Vsakoletni pohod organizatorji pripravljajo v spomin na Pohorski bataljon, ki je bil ustanovljen septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju in je štel okoli 90 borcev. Na Osankarici si je uredil zimski tabor, ki pa so ga kmalu odkrile nemške sile. V zadnjem boju 8. januarja 1943 je umrlo 69 borcev tega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, po katerem so pohod tudi poimenovali.