"Kmečki upor" Braslovčanov pred vladno palačo na Gregorčičevi leta 2015. Foto: BoBo

Braslovški župan Tomaž Žohar je po izredni seji občinskega sveta pojasnil, da so se odločili, da vztrajajo na zastavljeni poti vložene zahteve za ustavno presojo. To je Občina Braslovče vložila maja lani skupaj z Občino Polzela, župan Žohar, ki je vodenje braslovške občine prevzel konec lanskega leta, pa je želel pred odločanjem na seji ustavnega sodišča z od lani novim občinskim svetom preveriti stališče te sestave občinskega sveta.

Svetniki so danes ugotovili, da ni nobenih novih dejstev, in izrazili mnenje, da je ustavno sodišče pristojno za to, da presodi o ustreznosti ustavne presoje. "Vsi se strinjamo, da Koroška potrebuje avtocesto, nasprotuje se samo načinu umestitve in načinu vrednotenja, za kar občinski svet meni, da ni optimalno," je dejal Žohar, ki se je v torek skupaj z županoma občin Polzela in Šmartno ob Paki udeležil tudi sestanka na temo tretje razvojne osi pri ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek. Na delovnem sestanku so izmenjali stališča do tega projekta in informacije o njem.

Obravnava zahteve za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za odsek tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje je uvrščena na predlagani dnevni red seje ustavnega sodišča, ki je sklicana za ta četrtek. Kdaj bo morebitna odločitev sodišča o tem znana, pa ni mogoče napovedati.

Foto: BoBo

Kakšna bo odločitev ustavnega sodišča?

Na odločitev ustavnega sodišča sicer čakajo vsi vpleteni ali posredno povezani s projektom tretje razvojne osi.

Medtem ko so za odsek Velenje–Slovenj Gradec dejavnosti za projektiranje in na terenu v polnem razmahu, da bi se na eni izmed treh predvidenih lokacij gradnja začela konec letošnjega leta, aktivnosti na prvem odseku severno od avtocestnega križa, to je odseku Šentrupert–Velenje, stojijo že od lani. Dars je namreč postopke za projektiranje prekinil prav zaradi vloženih pobude in zahteve za ustavno presojo državnega prostorskega načrta.

Pobudo za ustavno presojo je zaradi nasprotovanja izbrani trasi hitre ceste januarja lani vložila skupina občanov iz Šmartnega ob Paki, zahtevo za ustavno presojo pa sta maja lani z ustreznimi podpisi vložili občini Braslovče in Polzela.