Kitajca Maja Leshana je Charles Schulz leta 1978 osebno določil za edinega pooblaščenega izdelovalca figuric po stripu Peanuts. Foto: EPA
Kitajca Maja Leshana je Charles Schulz leta 1978 osebno določil za edinega pooblaščenega izdelovalca figuric po stripu Peanuts. Foto: EPA
13. februar je Unesco razglasil za svetovni dan radia. Foto: BoBo
Robbie Williams
Robbie Williams praznuje rojstni dan. Foto: EPA
Meno Suvari poznamo predvsem po vlogah v filmih Lepota po ameriško in Ameriška pita. Foto: EPA
Hermann Maier
Po padcu Hermanna Maierja so se vsi prijeli za glavo in ugibali, če je Herminator ostal živ. Foto: EPA
Flisar je eden najbolj znanih slovenskih pisateljev in dramatikov. Različna njegova dela so bila prevedena v 33 jezikov. Njegove drame redno uprizarjajo poklicna gledališča na vseh celinah, od Londona do Tokia, od Reykjavika do Kaira, od Kolkate do Džakarte, od Avstrije do Tajvana. Je tudi avtor treh potopisov, ki veljajo za najboljše v slovenski literaturi (za Popotnika v kraljestvu senc je prejel nagrado Prešernovega sklada). Za nagrado kresnik je bilo nominiranih kar sedem njegovih romanov, štirje so se uvrstili med finaliste. Za Grumovo nagrado je bilo nominiranih osem njegovih dram; nagrado je doslej prejel trikrat (Kaj pa Leonardo?, Nora Nora, Komedija o koncu sveta). Foto: BoBo
Tomaž Čižman
Tomaž Čižman praznuje rojstni dan. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
leta 2008 je avstralska država naredila pomemben korak v procesu sprave z aboridžini. Foto: EPA
"Kdo hudiča so Arcade Fire?" je bil najpogostejši tvit po zgodovinski grammyjevski zmagi indie zasedbe. Foto: EPA

Strip je skoraj 50 let neprekinjeno izdajala cela vrsta časopisov (skupaj jih je bilo okrog 2 600) v 75 državah - in čisto vse je narisal sam Schulz. Poseben je bil strip tudi zato, ker je bil eden od prvih, ki se ni osredotočal na le enega ali dva junaka, ampak celo skupino prijateljev. No, glavni je bil seveda Charlie Brown, tisti revež v rumeno-črnem puloverju, ki ni preveč obvladal baseballa in spuščanja papirnatih zmajev.

Zasedbo so dopolnili še Snoopy, mali beagle z bujno domišljijo; Linus, filozof, ki se ni mogel odtrgati od svoje odejice; gospodovalna Lucy; Schroeder, virtuoz na klavirju in zvest Beethovnov oboževalec; ter seveda ptiček Woodstock.


Leta 1200 je na Sveti gori umrl Štefan Nemanja, raški župan, začetnik dinastije Nemanjičev. Štefan Nemanja se je rodil okoli leta 1114.

Leta 1457 se je rodila Mary Burgundska, hčerka kralja Karla Plešastega in žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1542 so Catherine Howard, peto ženo angleškega kralja Henrika VIII., obglavili, ker je prevarala moža.

Leta 1575 so v Reimsu okronali francoskega kralja Henrika III.

Leta 1633 je rimskokatoliška inkvizicija v Rimu zaprla italijanskega astronoma Galilea Galilea, ker je znanstveno dokazoval prednost Kopernikovega heliocentričnega sistema.

Leta 1635 so v ZDA odprli prvo javno šolo, Boston Latin Public School.

Leta 1688 je bil v Lizboni podpisan sporazum, v katerem je Španija priznala Portugalsko.

Leta 1689 sta bila William in Mary razglašena za sovladarja v Angliji.

Leta 1689 je bil sprejet temeljni angleški zakon - Bill of Rights.

Leta 1692 je bilo v škotskem Glencoeu ubitih 78 članov klana Macdonald, ker niso prisegli zvestobe novemu kralju Viljemu Oranskemu.

Leta 1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Krilov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina. Njegova najbolj znana dela so Basni in Petdeset basni. Krilov je umrl leta 1844 v Sankt Peterburgu.

Leta 1866 naj bi Jesse James in njegova druščina izvedli prvi oboroženi rop.

Leta 1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. Od leta 1921 do 1925 je nastopal v Metropolitanski operi v New Yorku, kasneje pa v Parizu. Fjodor Šaljapin sodi med najslavnejše operne pevce prve polovice 20. stoletja. Leta 1926 je izšla avtobiografija Moje življenje. Umrl je 12. aprila 1938 v Parizu.

Leta 1881 je v Parizu izšel feministični časopis La Citoyenne, ki ga je izdala Hubertine Auclert.

Leta 1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. Za svoje opere je sam pisal tudi libreta, njegov mecen pa je bil bavarski kralj Ludvik II. Njegove najbolj znane opere so Večni mornar, Tristan in Izolda, Mojstri pevci Nürnberški.

Leta 1885 se je rodila kasnejša prva dama ZDA, Bess Truman.

Leta 1894 sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja.

Leta 1901 se je rodil avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret.

Leta 1910 se je rodil ameriški fizik William Bradford Shockley. Za svoje delo je leta 1956 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1989.

Leta 1915 se je rodil burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1920 je Švica postala članica Društva narodov. Z londonskim paktom pa ji je bila zagotovljena stalna nevtralnost.

Leta 1920 se je rodila ameriška sopranistka Eileen Farrell.

Leta 1923 se je rodil libanonski violinist Yfrah Neaman.

Leta 1933 se je rodila ameriška filmska igralka Kim Novak.

Leta 1934 se je rodil ameriški igralec George Segal.

Leta 1935 je porota v Flemingtonu, ameriška zvezna država New Jersey, obsodila Bruna Hauptmanna, da je leta 1932 ugrabil in umoril sina Charlesa Lindbergha.

Leta 1938 se je rodil angleški filmski igralec Robert Oliver Reed.

Leta 1943 je umrl slovenski pesnik in satirik Ivan Rob.

Leta 1944 se je rodila ameriška igralka Stockard Channing.

Leta 1944 se je rodil ameriški televizijski voditelj Jerry Springer, ki je zaslovel s svojo pogovorno oddajo.

Leta 1945 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar.

Leta 1945 se je ob 10. uri zvečer začel napad na Dresden, ki je zahteval več žrtev kot katero koli drugo bombardiranje v drugi svetovni vojni. Zavezniki so v dveh dneh skoraj popolnoma uničili mesto. 764 angleških lancastrov in 450 ameriških letečih trdnjav je odvrglo 650.000 bomb. Težkim rušilnim pa so sledile še zažigalne bombe. Mesto se je zaradi požarov spremenilo v ognjeno morje. V bombardiranjih in požarih je po nekaterih podatkih umrlo 135.000 ljudi.

Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Budimpešto.

Leta 1945 je 1. ameriška armada prodrla čez Ren.

Leta 1950 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Genesis Peter Gabriel.

Leta 1953 se je rodil tekač Dušan Mravlje, zmagovalec na več kot 60 ultramaratonih po svetu, med katerimi je tudi zmaga na teku Transamerica 1995 (4.800 km).

Leta 1955 so v Izraelu našli štiri zvitke od sedmih iz Mrtvega morja.

Leta 1956 se je rodil britanski pevec in basist Peter Hook, član zasedb Joy Division in New Order.

Leta 1956 je umrl poljski logik, matematik in filozof Jan Lukasiewicz.

Leta 1960 je Francija izvedla prvi jedrski poskus.

Leta 1965 se je rodil alpski smučar Tomaž Čižman.

Leta 1971 se je rodil švedski hokejist Mats Sundin, dolgoletni kapetan Toronta.

Leta 1974 se je rodil angleški pevec Robert Peter "Robbie" Williams. Zaslovel je s skupino Take That, po njenem razpadu pa nadaljuje uspešno solistično kariero.

Leta 1978 je v tovornjaku, ki je bil parkiran pred hotelom Hilton v Sydneyju, eksplodirala bomba. Umrli so trije ljudje.

Leta 1979 se je rodila ameriška igralka Mena Suvari.

Leta 1980 je umrl poljski matematik in kriptolog Marian Rejewski.

Leta 1990 so dosegli dogovor med Nemčijama glede združitve obeh držav.

Leta 1991 sta med zalivsko vojno dve lasersko vodeni t. i. pametni bombi zadeli podzemni bunker v Bagdadu in ubili več sto iraških civilistov.

Leta 1993 je Merlene Ottey v Lievinu postavila dvoranski svetovni rekord na 200 metrov, ki je še zdaj veljaven: 21,87.

Leta 1998 je Hermann Maier na olimpijskem smuku brutalno padel, čudežno ostal skoraj nepoškodovan in nato dobil dve zlati medalji.

Leta 2001 je potres z močjo 6,6 po Richterju prizadel Salvador. Umrlo je najmanj 400 ljudi.

Leta 2002 je angleška kraljica Elizabeta II. nekdanjemu newyorškemu županu Rudolphu Giulianiju podelila časten viteški naslov.

Leta 2004 je Travis Metcalfe iz centra Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics odkril največji diamant v vesolju. To je bela pritlikavka, ki nosi oznako BPM 37093, astronomi pa so jo krstili za Lucy (po pesmi Beatlov Lucy in the Sky with Diamonds).

Leta 2008 se je avstralski premier Kevin Rudd v zgodovinskem govoru aboriginom opravičil za več kot dvesto let diskriminacije in zlorab domorodnega prebivalstva. V svojem govoru je posebej izpostavil "ukradene generacije tisoče otrok, ki so jih nasilno ločili od njihovih družin".

Leta 2010 so v Vancouvru odprli XXI. zimske olimpijske igre.

Leta 2011 so Arcade Fire postali prvi indie bend v zgodovini, ki je dobil grammyja za najboljši album leta (Suburbs); številni kritiki in širša javnost so na to reagirali zelo strastno. Pet grammyjev je dobila tudi zasedba Lady Antebellum (njihova Need You Now je postala pesem leta).

Leta 2012 je svet prvič obeležil svetovni dan radia. S tem naj bi spodbujali mednarodno sodelovanje med radijskimi ustanovami in razširjanje informacij po radiu. Unescov svetovni dan radia ima tudi namen opominjanja na pomembnost radia, ki je medij z nizkim denarnim vložkom, a velikanskim dosegom, saj dosega tudi od infrastrukture najbolj oddaljene skupnosti in tiste bolj ranljive člane družbe.

Leta 2013 je pri Donecku na vzhodu Ukrajine moralo zasilno pristati letalo s 45 ljudmi na krovu, a je zgrešilo pristajalno stezo in se ponesrečilo. Pet ljudi je pri tem izgubilo življenje.

Leta 2013 je bilo v Natovem napadu v provinci Kunar v Afganistanu ubitih 10 civilistov (med njimi trije otroci).