Bele vrtnice so po vsakoletnih protestih skrajnih desničarjev postale simbol boja proti neonacizmu. Foto: EPA
Bele vrtnice so po vsakoletnih protestih skrajnih desničarjev postale simbol boja proti neonacizmu. Foto: EPA
Dresden
Na ulicah Dresdna je zopet gorelo. Desničarski skrajneži so zažigali smetnjake. Foto: Reuters
Dresden
Policisti so v pripravljenosti. V ozadju je znamenita zgradba Frauenkirche oziroma cerkev Naše gospe, ki je po bombardiranju vrata znova odprla šele leta 2005. Foto: EPA

Ob 65. obletnici bombardiranja so v mestu pripravili spominsko slovesnost, kot pretekla leta pa je nekaj tisoč pripadnikov skrajnih desničarskih skupin obletnico izkoristilo za proteste. Policija se zato pripravlja na pohod okoli 6.500 neonacistov iz Nemčije in drugih delov Evrope, ki bombardiranje primerjajo s holokavstom.

Ne izkoriščajmo boleče zgodovine
Po drugi strani so se levičarji - zbralo naj bi se jih kar 30.000 - odločili, da neonacistom preprečijo njihov shod. Med drugim so zasedli ulice v okolici železniške postaje Neustadt, ki so si jo desničarji izbrali za izhodišče svojih protestov. Med približno 1.000 neonacisti in 2.000 levičarji je na postaji že prišlo do spopadov, protestniki so na ulicah zažigali smetnjake.

V pripravljenosti je skoraj 8.000 policistov, nad središčem Dresdna krožijo helikopterji. Proteste nasprotnikov desničarjev je podprla tudi županja Dresdna Helma Orosz, ki je opozorila, da skrajneži ne smejo izkoriščati boleče zgodovine mesta.

Na drugem koncu mesta medtem poteka miren shod na pobudo županje, glavnih političnih strank in organizacij civilne družbe. Zbralo se je na tisoče ljudi, ki bodo oblikovali človeško verigo.

Umrlo 25.000 ljudi
Spomnimo, ameriška in britanska letala so ob koncu druge svetovne vojne v prah in pepel spremenila več stoletij staro mestno jedro Dresdna in njegove kulturno-umetniške spomenike. Natančno število žrtev je bilo dolgo neznano, posebni odbor, ki ga je za raziskovanje leta 2008 pooblastila Nemčija, pa je ugotovil, da je bilo v napadu ubitih do 25.000 ljudi. To število je sicer veliko nižje od predhodnih ocen, po katerih naj bi bilo ubitih celo 135.000 ljudi.

Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Tomaž Gerden, je bil Dresden takrat mesto brez omembe vredne industrije. Med vojno je doživel le dva manjša letalska napada, zato so številni menili, da mu bodo zavezniške sile, ki so skoraj vsak dan bombardirale nemška industrijska mesta, prizanesle. Toda letalski poveljnik Arthur Harris se je odločil drugače in 13. februarja 1945 nekaj po 10. uri zvečer je 773 letal poletelo nad mesto. Spustili so več kot tisoč ton zažigalnih bomb in skoraj 1.500 ton razstreliva. Zažigalne bombe so povzročile velike požare, mesto, ki je bilo nekoč biser baročne arhitekture, pa je bilo uničeno.

Kot dodaja Gerden, je ob 50. obletnici napada britanski princ Filip položil venec žrtvam bombardiranja in tako pokazal britansko obžalovanje številnih civilnih žrtev.

Utrinke iz Dresdna ob obletnicah bombardiranja iz preteklih let in letos si oglejte v galeriji.