Do digitalizirane zbirke Apostolske knjižnice lahko dostopate tukaj.


Stran iz Codexa Vaticanusa. Foto: Wikipedia
Stran iz Codexa Vaticanusa. Foto: Wikipedia

Leta 1451 ustanovljena Apostolska knjižnica je začela digitalizirati svojo zbirko leta 2012. Kot je povedal ​tamkajšnji glavni informacijski direktor ​Manlio Miceli, se je knjižnica na mesečni ravni spopadala z okoli 100 grožnjami spletnih hekerjev, piše The Art Newspaper.

Neprecenljiva najstarejša kopija Biblije
Knjižnica hrani okoli 80 tisoč zgodovinskih dokumentov, vključno z najstarejšo obstoječo kopijo Biblije, znano kot Codex Vaticanus. Gre za rokopis, ki datira v približno 4. stoletje in je v vatikanski zbirki vsaj od 15. stoletja.

V zbirki je med drugim tudi neprecenljiva izdaja Božanske komedije, ki jo je v 15. stoletju ilustriral Sandro Botticelli. Knjižnica hrani tudi prošnjo Anglije za razveljavitev zakonske zveze kralja Henrika VIII.

Prizor iz Božanske komedije, kakor ga je upodobil Sandro Botticelli. : Wikipedia
Prizor iz Božanske komedije, kakor ga je upodobil Sandro Botticelli. : Wikipedia

Možnost kraje, posegov ali popolnega izbrisa
Do zdaj so digitalizirali približno četrtino od 41 milijonov strani, kar je s sabo seveda prineslo izpostavljenost napadom kibernetskih kriminalcev. Po Micelijevih besedah bi lahko z uspešnim napadom zbirko ukradli, posegali vanjo ali jo v celoti izbrisali.

V knjižnici so se zato odločili, da se povežejo s podjetjem Darktrace, ki ustvarja umetno inteligenco, specializirano za kibernetsko obrambo. Organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2013, ima tudi podporo nekdanjih vodij ameriške centralne obveščevalne agencije (CIA) in britanske notranje varnostne službe (MI5).

Sorodna novica Listanje po 1.600 let starem Vergilu

Pomembnost zaupanja, da gre za nespremenjeno zgodovino
Motivi za kibernetske napade so "hitro zaslužiti ali povzročiti zadrego na svetovnem prizorišču", je povedal tehnološki direktor podjetja Dave Palmer. Kot je dodal, pa je najbrž grožnja s posegi v digitalizirano dokumentacijo tista, ki predstavlja največjo varnostno skrb. Kot je dejal Miceli, je fizično škodo, ki bi jo nekdo povzročil na dokumentih, precej enostavno ugotoviti – spreminjanje informacij v digitalnem arhivu pa je bistveno težje izslediti.

"Zaščititi moramo svojo spletno zbirko, da lahko bralci zaupajo, da gre pri zapisih za točno, nespremenjeno zgodovino. V dobi lažnih novic imajo te zbirke pomembno vlogo v boju proti dezinformacijam, zato je njihova obramba pred poskusi, da bi jim omajali verodostojnost, ključnega pomena," je sklenil Miceli.