Makavejev, prvi ambasador jugoslovanskega filma v svetu, se bo v času retrospektive med drugim udeležil jutrišnje okrogle mize ob izidu študije avtorja Pavla Levija Razpad Jugoslavije na filmu (2007). Retrospektiva, ki se bo danes ob 21.00 začela z režiserjevim najbolj prepoznavnim filmom (ki je bil obenem tudi razlog za njegov izgon), W.R. - Misterij organizma (1971), bo trajala do 17. maja.

Popolna retrospektiva, ki bo ponudila devet celovečercev ter več kratkih eksperimentalnih in dokumentarnih filmov, vključuje vse od celovečernega prvenca Človek ni ptica (1965) pa do njegovega zadnjega dolgometražnega filma Makavejeva, Gorila se kopa opoldne (1993).

Na sporedu bodo tudi njegovi kratki filmi, ki jih je začel snemati leta 1955 kot amater v znamenitem beograjskem Kinoklubu: to so med drugim Pečat, Antonijevo razbito ogledalo, Parada in Nova domača žival. Zbiranje filmov za retrospektivo je terjalo "detektivsko komunikacijo" s 17 filmskimi arhivi, kinotekami in zasebnimi zbiralci po vsem svetu, se je pohvalil vodja programskega oddelka Slovenske kinoteke Jurij Meden.

Politična komedija, zaradi katere je moral zapustiti Jugoslavijo
Otvoritveni film retrospektive, W.R. - Misterij organizma, je po besedah avstrijsko-ameriškega cineasta in filmskega teoretika Amosa Vogla ena najpomembnejših subverzivnih mojstrovin 70. let. V nekdanji Jugoslaviji je bil film prepovedan, privedel pa je do odhoda Makevejeva v tujino in s tem do "izgube kreativnega naboja", je v današnjem Delu zapisal filmski kritik in publicist Denis Valič. Po Voglovih besedah je film zelo smešna, močno erotična, politična komedija, ki predlaga spolnost kot ideološki imperativ revolucije in poziva k erotičnemu socializmu.

Leta 1932 rojeni Dušan Makavejev je, kot je v majskem Kinotečniku zapisal publicist, scenarist, dramaturg in profesor Jože Dolmark, "enfant terrible" jugoslovanske kinematografije. "Čudak, klovn in filozof obenem", je snemal filme z značilno kolažno montažo, pisal knjige, se ukvarjal s kritiko in esejistiko. Stanoval je v cirkuškem vozu, kamor je sam napeljal elektriko, sodeloval je v številnih diskusijah in polemikah o filmu ter umetnosti na splošno, bil je pogosto hvaljen in enako pogosto napadan, še piše Dolmark.

Jutrišnjemu pogovoru ob izidu knjige Razpad Jugoslavije na filmu, ki ga bo v Kinodvoru vodil Valič, se bodo pridružili še raziskovalka, publicistka, aktivistka in umetnica Lana Zdravković, esejist, profesor in umetnik Nikolai Jeffs ter urednik knjige Nil Baskar.

Za tiste, ki bi radi raziskovali naprej
Ob retrospektivi, skupnem projektu Slovenske kinoteke in dunajskega Österreichisches Filmmuseuma, je izšel obsežen kinotečni katalog, posvečen Makavejevu. Kot pravi Meden, bodo njegovi filmi predvajani na najboljših mogočih filmskih kopijah. Izdelali so tudi tri nove kopije kratkih filmov, ki bodo v Ljubljani predvajani prvič po več desetletjih.