Kot strasten borec za življenje v sozvočju z naravo je imel Hundertwasser pomemben vpliv na nastanek okoljevarstvenega gibanja v Avstriji. Za njegovo arhitekturo so značilne pisane barve in nove oblike, ki so v širši javnosti naletele na odobravanje, med kolegi arhitekti pa tudi na številne kritike. Foto: AP
Kot strasten borec za življenje v sozvočju z naravo je imel Hundertwasser pomemben vpliv na nastanek okoljevarstvenega gibanja v Avstriji. Za njegovo arhitekturo so značilne pisane barve in nove oblike, ki so v širši javnosti naletele na odobravanje, med kolegi arhitekti pa tudi na številne kritike. Foto: AP
Slavna Hundertwasserjeva hiša na Dunaju. Foto: AP
false
Umrl je za posledicami srčnega infarkta leta 2000 na ladji Queen Elisabeth II., star 72 let. Pokopan je na svojem posestvu na Novi Zelandiji. Foto: Reuters

Ob jubileju v muzeju pripravljajo poseben program, ki bo v prvi vrsti namenjen družinam. Program se bo začel 8. aprila s predavanji priznanih umetnikov in sodobnikov Hundertwasserja. Z različnih zornih kotov bodo predstavili umetnika, njegovo delo in vpliv na umetnost ter na dunajsko kulturno sceno od 50. do 70. let preteklega stoletja.

Na obletnico odprtja muzeja, 9. aprila, bodo družinske vstopnice prodajali s 50-odstotnim popustom, obiskovalci pa se bodo lahko udeležili tudi številnih brezplačnih delavnic ter vodenj po razstavah. Od 9. aprila dalje bo na voljo tudi letna družinska vstopnica.

V sklopu obeleževanja jubileja se bodo lahko obiskovalci podali tudi na Hundertwasserjev sprehod, ki bo potekal od Hiše Hundertwasserja do Dunajske Hiše umetnosti, pot pa bo označena s stebri, na katerih bo mogoče najti zanimive informacije o umetniku.

Z ludizmom proti socialistični strogosti
Hundertwasser (1928-2000), ki je svoje ime Friedrich Stowasser najprej spremenil v Hundertwasser in pozneje v Friedensreich Regentag Dunkelbunt Hundertwasser, se je s svojimi deli upiral takratnemu socialističnemu režimu, njegovi strogosti in sivini. Navdih za svoja dela, ki jih označujejo zaobljene in tekoče linije ter pisane barve, je iskal v naravi.

"Vizualno onesnaževanje je bolj strupeno od vseh drugih onesnaževanj, saj ubije dušo," je bil prepričan umetnik in aktivist, ki je s predlogi za polepšanje pročelij in oken in ozelenitev streh, s kampanjami za ekološka kompostna stranišča ter nasprotovanjem jedrski energiji sprožal ekološke razprave.

V avstrijski prestolnici je zasnoval Hundertwasserjevo hišo, stanovanjsko stavbo, izdelano samo iz lesa in opeke, s čebulastimi stolpiči in brez ravnih linij. O njej je leta 1986 povedal: "Ta hiša je moja duša!" Oblikoval je znamke, kovance, igralniške žetone, telefonske kartice in z ilustracijami opremil Hundertwasserjevo biblijo.

Kje na Dunaju poiščeš dela kultnih fotografov?
V Hiši umetnosti je na 1600 kvadratnih metrih postavljena edina stalna razstava njegovih del na svetu, v njej pa pripravljajo tudi fotografske razstave avtorjev 20. in 21. stoletja. Med drugim je gostila dela nekaterih najuglednejših imen svetovne fotografije, kot so Cecil Beaton, Rene Burri, David LaChapelle, Annie Liebovitz, Robert Maplethorpe in Man Ray. Od odprtja 9. aprila 1991 so v njej na 90 razstavah našteli 3,5 milijona obiskovalcev.

Hundertwasserjeva vizija človeštva v sožitju z naravo
Lani so se v Hiši umetnosti usmerili k ideji "zelenega muzeja". Na za ta namen pridobljenih površinah razstavljajo dela z ekološkimi tematikami, kot so trajnostni razvoj, klimatske spremembe, recikliranje ali medgeneracijska odgovornost, so sporočili iz Eurocomm-PR Dunaj - Ljubljana.