Tokrat smo na portalu Športni SOS dobili vprašanje, ki se dotika indeksa v košarki. Na tem mestu smo sicer že odgovarjali na podobni vprašanji o teniški lestvici ATP in Fifini jakostni lestvici. Še vedno ste vabljeni k pošiljanju svojih vprašanj.

1.048. Kako se izračuna statistični indeks za igralca košarke?
Kamilo Oberčkal

Obstaja več različnih indeksov, ki skušajo določiti najbolj vsestranskega igralca. Eno od prvih formul je razvil novinar in statistik Martin Manley. Njegov indeks efficiency je znan pod kratico EFF, izračuna se po naslednji formuli:

EFF = T + S + P + U + B - Zm - Zp - I

kjer velja:
T: točke
S: skoki
P: podaje
U: ukradene žoge
B: blokade
Zm: zgrešeni meti iz igre
Zp: zgrešeni prosti meti
I: izgubljene žoge

V zadnji sezoni Lige NBA je imel tako najvišje povprečje Russell Westbrook (33,8), ki je tudi prejel nagrado MVP v rednem delu. Mejo 30 točk so presegli še James Harden (32,4), Anthony Davis (31,1), LeBron James (31,0), Kar Anthony Towns (30,3) in Kevin Durant (30,2).

V Ligi NBA uporabljajo še PER (player efficiency rating), ki ga je razvil nekdanji ESPN-ov novinar in statistik John Hollinger. Sistem v osnovi temelji na enakih statističnih spremenljivkah, kot veljajo zgoraj, a je upoštevan še čas, ki ga je vsak košarkar prebil na igrišču. Po tej formuli ni moč določiti PER za tekmo, ampak celotno sezono. V primeru Lige NBA je vrstni red na vrhu precej podoben, prvo peterico sestavljajo Russell Westbrook (30,6), Kevin Durant (27,6), Kawhi Leonard (27,6), Anthony Davis (27,5) in James Harden (27,4).

EFF uporablja tudi Košarkarska zveza Slovenije. V uvodnem krogu državnega prvenstva je tako najvišji indeks dosegel član Ilirije Ljubomir Mladenovski, ki je na tekmi z dvema podaljškoma proti Rogaški zbral 19 točk in 18 skokov, njegov indeks je znašal 30. V lanski sezoni je imel najvišje povprečje indeksa član Zlatoroga Igor Tratnik (19,45).

Zelo razširjen je tudi PIR (performance index rating), ki se pogosto uporablja v Evropi, med drugim tudi v Evroligi. Formula je sila podobna zgornji, upoštevane so le še tri dodatne spremenljivke.

PIR = T + S + P + U + B + Oi - Zm - Zp - I - Mb - O

kjer so:
Oi: prekrški, ki jih je igralec izsilil (so bili torej narejeni na njem)
Mb: blokirani meti (igralec je torej 'dobil banano')
O: osebne napake (ki jih je igralec storil)

Luka Dončić je v prvem krogu Evrolige iz igre metal 9/14, zbral je 27 točk, 4 podaje in 4 skoke, izgubil je 2 žogi, naredil je en prekršek, 6 pa jih je bilo storjenih na njem. V kategorijah blokade in ukradene žoge je imel ničlo. Ko vse te številke vržemo v zgornjo formulo, dobimo 32. To je bil drugi najvišji dosežek v prvem krogu tekmovanja. Višji indeks je imel le Pierre Jackson (41). Za primerjavo - povprečni indeksi okrog 20 so vrhunski, le trije košarkarji imajo v zgodovini tega tekmovanja povprečje višje od 20. To so Anthony Parker (21,41), Alphonso Ford (21,04) in Joseph Blair (20,94).

Dončića s kariernim povprečjem 11,88 najdemo sicer šele na 104. mestu. A slovenski reprezentant je zaradi mladosti sploh prvo leto igral zelo malo. Zato se PIR (in seveda tudi številni drugi indeksi) pogosto računajo tudi na 40 minut. Ta indeks izenači vse igralce po minutaži. Se pravi, pove, kakšen bi bil povprečni indeks, če bi vsi košarkarji igrali celo tekmo in bi bilo enako učinkoviti (kot so bili, ko so v resnici igrali). Tu pa Dončića na večni lestvici najdemo kar na osmem mestu (s preračunanim indeksom 26,64). Na vrhu je srbski velikan Boban Marjanović (33,18).