Brazilska nogometna reprezentanca je 12-krat leto končala na vrhu lestvice, Španiji je to uspelo v zadnjih petih letih, po enkrat pa je to uspelo še Nemčiji, Franciji in Argentini. Foto: EPA
Brazilska nogometna reprezentanca je 12-krat leto končala na vrhu lestvice, Španiji je to uspelo v zadnjih petih letih, po enkrat pa je to uspelo še Nemčiji, Franciji in Argentini. Foto: EPA
Španija
Rekordno število točk je 1.920, kolikor jih je imela Španija novembra 2010. Foto: EPA
Slovenska nogometna reprezentanca
Slovenska nogometna reprezentanca je bila na lestvici Fife najvišje na 15. mestu, kjer je bila oktobra in novembra leta 2010. Foto: MC NZS.si/Taka
Rene Krhin
Slovenija je letos na štirih tekmah po dvakrat zmagala in izgubila. Foto: Aleš Fevžer
Tahiti
Nogometaši Tahitija so s tremi porazi osvojili 0 točk, v hipotetičnih primerih pa bi jim zmage nad Nigerijo, Španijo, Urugvajem, Italijo in Brazilijo prinesle 8.067 točk. Foto: Reuters
Srečko Katanec
Slovenija se je leta 1999 prvič uvrstila na veliko tekmovanje, pod vodstvom Srečka Katanca se je prebila na evropsko prvenstvo. Takrat je postala reprezentanca z največjim skokom na lestvici Fifa v enem letu. Kolumbija (1993 in 2012) in Hrvaška (1994 in 1998) sta edini reprezentanci, ki sta po dvakrat pridobili največ mest v enem letu. Foto: Aleš Fevžer

Športni SOS tokrat odgovarja na vaša vprašanja o delovanju lestvice Fife. Še vedno ste vabljeni, da v rubriki sodelujete z vprašanji o športu in športni statistiki.

148. Zanima me lestvica FIFE. Na kakšen način dobijo države točke, kako so vrednotene prijateljske in kako "prave" tekme? Koliko prinese že samo udeležba na velikem turnirju (če sploh kaj)? Koliko bi Slovenija, recimo, pridobila, če bi danes premagala prvega in koliko izgubila v primeru poraza z zadnjim na lestvici? Kakšna je bila najvišja prednost prvega pred drugim?
Jure Umek

Lestvica Fife obstaja od leta 1992, ko so si prvo mesto arbitrarno delile Argentina, Brazilija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Španija. V tem času sta lestvico doleteli dve večji spremembi, zadnja leta 2006. Kako torej deluje lestvica?

Štirje dejavniki vplivajo na število točk (T), ki jih reprezentanca osvoji na eni tekmi:
I - izid tekme
P - pomembnost tekme
M - moč nasprotnika
K - konfederacija (nasprotnika)
T = I * P * M * K
Izid tekme (I):
3 - zmaga
2 - zmaga po kazenskih strelih
1 - remi ali poraz po kazenskih strelih
0 - poraz

Pomembnost tekme (P):
4 - tekma na svetovnem prvenstvu
3 - celinsko prvenstvo, Pokal konfederacij
2,5 - kvalifikacije za svetovno (ali celinsko) prvenstvo
1 - prijateljska tekma

Moč nasprotnika (M):
Izračuna se po formuli: 200 - mesto nasprotinika. Pri tem sta dve izjemi:
- vodilna ekipa na lestvici Fife dobi vrednost 0 (in ne 1), tako je kvota za njegovega nasprotnika 200 in ne 199
- vse ekipe, ki na lestvici Fife zasedajo mesta nižje od 150, se upošteva, da zasedajo 150. mesto, tako vsi njihovi nasprotniki dobijo kvocient 50 (200-150).

Konfederacija (K):
Kvocient konfederacij se je zadnjič spremenil leta 2010. Tako danes velja:
1,00 - Evropa in Južna Amerika
0,88 - Severna in Srednja Amerika ter Karibi
0,86 - Azija in Afrika
0,85 - Oceanija

Slovenija je svojo zadnjo tekmo odigrala 7. junija, ko je v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo na Reykjaviku premagala Islandijo s 4:2.
I = 3
P = 2,5
M = 200-61 = 139
K = 1
T = I * P * M * K = 1042,5 točke

Na končno število točk, ki jih ima vsaka reprezentanca, se upoštevajo izidi v zadnjih štirih letih, pri čemer velja, da so največ vredne tekme iz zadnjega leta, namanj pa tiste izpred štirih let. Za vsako od štirih let se izračuna povprečno število točk, ki jih je reprezentanca osvojila, a upošteva se različen odstotek, saj so starejša povprečja vredna manj (v oklepajih):
- za zadnjih 12 mesecev (100 %)
- v času pred 12-24 mesecev (50 %)
- v času pred 24-36 meseci (30 %)
- v času pred 36-48 meseci (20 %)
Slovenija je tako po vrsti od najstarejšega obdobja (2009/2010) naprej v povprečju osvojila 647, 357, 263 in 265 točk. Če upoštevamo še različne odstotke za različna leta, to v resnici pomeni 129,43; 107,15; 131,68 in 265,50, vsota teh točk pa je (zaokroženo) 634, kolikor na julijski lestvici piše ob imenu Slovenija.

Odgovori na preostala vprašanja:
- Udeležba na velikem tekmovanju ne prinese ničesar, saj v primeru poraza reprezentanca vedno osvoji 0 točk. Res pa je, da je kvocient za tekme na svetovnem prvenstvu najvišji.
- Koliko točk bi prinesla zmaga nad vodilno Španijo? Denimo, da bi se to zgodilo tik pred julijsko izdajo lestvice, poglejmo vse hipotetične primere. Če bi Slovenija res premagala vodilno ekipo na lestvici, bi prejela 600, 1.500, 1.800 ali 2.400 točk (odvisno ali bi šlo za prijateljsko tekmo, kvalifikacije, evropsko ali svetovno prvenstvo). Slovenija bi s tem za različen izkupiček popravila svoje letno povprečje točk (za 30, 112, 139 ali 194), za toliko pa bi se tudi povečala skupna vsota točk. Slovenija je s 634 točkami trenutno na 45. mestu, z omenjenim dodatkom pa bi skočila na 41., 33., 31. ali 25. mesto. Španski skalp na svetovnem prvenstvu bi tako Slovenijo dvignil kar za 20 mest. Pri tem seveda ne bi smela biti odigrana nobena druga tekma.

- Poraz proti zadnji reprezentanci je toliko vreden kot poraz proti vodilni reprezentanci. V tem primeru bi se znižalo letno povprečje osvojenih točk. Če bi se ta poraz, denimo, zgodil tik pred izdajo julijske lestvice, bi se povprečje znižalo za 24 točk, kar bi pomenilo izgubo petih mest in padec na 50. mesto.

- Trenutni točkovni sistem velja od julija 2006. V tem času je rekordna prednost vodilne reprezentance pred prvo zasledovalko 367 točk. Španija je imela aprila in maja 2009 1.729 točk, drugouvrščena Nemčija pa 1.362.

Brazilija nižje zaradi prijateljskih tekem
Sistem točkovanja tudi pojasni, zakaj je bila Brazilija pred Pokalom konfederacij zasedala mesta okrog 15-20. Brazilci so kot gostitelji neposredno uvrščeni na svetovno prvenstvo, zato igrajo le prijateljske tekme (kvocient 1), ne pa kvalifikacij (kvocient 2,5). Ko so osvojili pokal konfederacij (kvocient 3), so s petimi zmagami na lestvici pridobili 13 mest in skočili na 9. mesto.

Tahiti bi s petimi zmagami skočil za 117 mest
Za konec pa si poglejmo še en hipotetični primer. Denimo, da bi Tahiti na Pokalu konfederacij s petimi zmagami senzacionalno osvojil tekmovanje. V resnici je tremi porazi pridelal 0 točk in znižal letno povprečje, z zmagami pa bi "pridelal" kar 8067 točk, s čimer bi letno povprečje povišal za 726 točk. Na "štiriletnem računu" bi imel tako 873 točk, kar bi ga s 138. mesta katapultiralo kar na 21. mesto. V resnici pa je izgubil 68 točk in padel na 154. mesto.