"Najprej streljaj, nato misli – ta način dela nikoli ne more biti odraz civilizirane družbe," je v obsodbi zapisal sodnik Roldolfo Azucena. "Ubijanje ni bila nikoli glavna naloga policije. Javni mir ne sme biti utemeljen na ceni človeških življenj," so še zapisali v prvi obsodbi umorov (domnevnih) preprodajalcev drog.

Duterte je t. i. vojno proti drogam uvedel takoj po izvolitvi leta 2016. Po navedbah policije so v tem času ubili 5.000 preprodajalcev in odvisnikov, navaja BBC.

Zagovorniki človekovih pravic trdijo, da gre za zunajsodne poboje. Policija na drugi strani trdi, da so preprodajalce in uporabnike ubili v strelskih spopadih in da gre za samoobrambo.

Tiskovni predstavnik policije je sporočil, da bodo sodbo upoštevali, saj "ne tolerirajo napak policistov", vendar dodal, da policija stoji za policisti, vključenimi v vojno proti drogam, "ki po najboljših močeh opravljajo svoje delo v okviru zakona".

Umor najstnika sprožil ogorčenje po državi
Kiana Delosa Santosa so policisti ubili avgusta lani, njegovo truplo pa so s pištolo v roki našli v temačni soseski v severnem predmestju prestolnice Manila. Policisti so trdili, da je šlo za samoobrambo, vendar so varnostne kamere pokazale, da so najstnika nasilno odvlekli v ulico, kjer so kasneje našli njegovo truplo.

Santoseva mati, ki je družino preživljala kot gospodinja v Savdski Arabiji, je ves čas trdila, da je sin nedolžen. "Pravici je bilo končno zadoščeno," je pozdravila obsodbo.

Umor 17-letnika je pritegnil pozornost širše javnosti. Na dan njegovega pogreba je na stotine ljudi na ulicah Filipinov v majicah "pravica za Kiana" zahtevala preiskavo njegovega umora. Dva dni po pogrebu se je Duterte sestal z njegovo družino in obljubil hiter postopek pri reševanju primera.

Na tisoče podobnih primerov
Dva meseca po umoru je Duterte celo odredil prekinitev vojne proti drogam, vendar so jo po dveh mesecih prekinitve zaradi "poslabšanja razmer" znova uvedli. Človekoljubne skupine kot Human Rights Watch so pozdravile obsodbo policistov, a poudarjajo, da je neraziskanih še tisoče podobnih primerov.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) trenutno preiskuje vojno proti drogam in zunajsodne poboje. Duterte je zato Filipine že povlekel iz organizacije.