Igra mladega britanskega avtorja Duncana Macmillana (1984) Pljuča bo v režiji Žige Divjaka in v prevodu Tine Mahkota zaživela drevi na malem odru ljubljanske Drame. "Bolje ne bi mogli končati sezone na temo intime v Mali drami," je poudaril ravnatelj Drame Igor Samobor. Po njegovih besedah se predstava dotika tem, kot so prenaseljenost, skrb za okolje in boj za preživetje, ter spregovori o smislu in nesmislu, predvsem pa o ljubezni in osebni sreči.

V predstavi spremljamo izobražena partnerja ‒ upodabljata ju Nina Ivanišin in Vito Weis ‒ ki razpredata o svojih strahovih, o smislu človeške reprodukcije, o tem, ali v ta kapitalistično usmerjen svet, v katerem podnebnih sprememb skoraj ni mogoče ustaviti, pripeljati še eno nedolžno bitje. Dogajanje namreč sproži vprašanje: "Bi imela otroka?", ki je zgolj na videz preprosto.

Tudi preizpraševanje osebnih, družbenih in okoljskih vprašanj
Po besedah dramaturginje Eve Kraševec se vprašanje, ali imeti otroka ali ne, razvije v nenavadno smer, saj je Macmillan odločitev o ustvarjanju družine postavil v luč političnih in okoljskih problemov današnje družbe. Dramaturginja meni, da je Macmillan v svojo pripovedno obliko vnesel nenavadno strukturo, ki je pravzaprav zelo preprosta: "Izognil se je običajnim dramaturškim sredstvom deljenja na prizore in na situacije ter vzpostavil govorni tok v nenavadnem dialogu ljubezenskega para."

Tudi režiser Divjak je poudaril, da so se ukvarjali s tem, kako nekaj, kar je bilo doslej zgolj intimno vprašanje vsakega posameznika, deloma postane politično vprašanje. Ustvarjalci predstave so se ukvarjali s tem, kako na odločitev, ali imeti otroka ali ne, vpliva družbena histerija ter kakšno tesnobo in nemoč čutijo posamezniki ob političnih in okoljskih težavah. Na eni strani se posameznika spoprijemata z deljeno krivdo in na drugi s frustracijo, ali so kakršne koli spremembe sploh v njuni moči.

Drama, ki se dogaja na prazni sceni
Gre torej za okoli 30 let stara partnerja, ki sta tik pred eno najpomembnejših odločitev v svojem življenju, skoznju pa se zrcali stanje sveta. Poimenovana sta zgolj kot M in Ž, a to nista imeni oseb, kar je v začetnih didaskalijah zapovedal avtor drame.

Ob tem je med drugim še zapisal, da je drama napisana za uprizarjanje na praznem odru. Brez scene, brez pohištva, brez rekvizitov, brez mima in brez kostumskih sprememb. In ustvarjalci predstave so to tudi upoštevali.

Scenografija je delo Igorja Vasiljeva, kostumografija Tine Pavlović, avtor glasbe je Blaž Gracar, lektorica Tatjana Stanič, Vlado Glavan pa je z režiserjem in scenografom sooblikoval luči.

Premiera predstave Pljuča bo drevi ob 20. uri malem odru ljubljanske Drame.