Zgodilo se je 1. maja 1994 v Imoli, dan po tragični smrti avstrijskega dirkača Rolanda Ratzenbergerja med kvalifikacijami za VN San Marina. Po trku Pedra Lamyja in J. J. Lehta na štartu je na stezo na uvodu nedeljske dirke zapeljal varnostni avtomobil, ki je na progi vztrajal pet krogov.

Dirka se je znova začela z letečim štartom, Senna je vodil pred največjim tekmecem Michaelom Schumacherjem, vodilnim v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo v formuli ena. Sezona se je za Brazilca in Williams pravzaprav v Imoli začela na novo, na uvodnih dveh dirkah je namreč trikratni svetovni prvak osvojil točkovno ničlo.

Uspeh na preizkušnji v regiji Emilia-Romagna je bil tako rekoč nujen, proga pa je bila Senni pisana na kožo, saj je dirko za VN San Marina v preteklosti osvojil že trikrat (1988, 1989 in 1991). Ljubitelji kraljice motošporta so bili v pričakovanju spektakla, ki pa se je žal končal v 7. krogu.

Tedaj je Senna s svojim williamsom FW16 drvel proti hitremu levemu zavoju Tamburello. Sredi zavoja je iz neznanega razloga izgubil nadzor nad dirkalnikom, pri hitrosti 307 km/h zletel s steze in z vso silo trčil v betonski zid. Dirkača je skupaj z dirkalnikom odbilo nazaj na stezo, karbonski drobci so se razleteli po progi, šele po nekaj sekundah se je williams ustavil v izletnem območju.

Televizijske kamere so kmalu zatem v svet ponesle sliko negibnega dirkača, ki je za trenutek premaknil glavo, nato omagal. Dirka je bila prekinjena, Senni so nudili prvo pomoč, s helikopterjem so ga prepeljali v bolonjsko bolnišnico, a žal so bile poškodbe prehude. Umrl je pri 34 letih.

"Deloval je miren. Privzdignil sem njegove veke in iz njegovih zenic je bilo jasno, da ima težko poškodbo glave. Dvignili smo ga in položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem čutil, kako je v tistem trenutku duša zapustila njegovo telo," je Brazilčeve zadnje trenutke opisal Sid Watkins, tedanji vodja zdravniškega osebja v formuli ena.

'Schumi' prepričan, da bo preživel
Črn dirkaški konec tedna se je po prekinitvi nadaljeval, dirko je dobil Schumacher (Benetton) pred Nicolo Larinijem (Ferrari) in Miko Häkkinenom (McLaren). Zmagovalna trojka je bila po koncu dirke zaradi Sennove nesreče vidno pretresena, na odru za zmagovalce ni odprla šampanjca in se veselila. Schumacher se je nekaj krat nasmehnil in proslavil zmago, a ni vedel, v kakšnem stanju je njegov največji tekmec. Dve uri po koncu VN-ja San Marina je donjega pristopil Watkins in mu dejal, da je Brazilčevo stanje zelo resno. "Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Preprosto nisem prišel do te točke. Prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal 'Schumi'.

Brazilska srca za vedno strta
Svet formule ena je bil zavit v črno, navijači so žalovali za legendarnim dirkačem, v Braziliji so solze tekle v potokih. Od njihovega junaka se je v deželi sambe poslovila nepregledna množica ljudi, po nekaterih ocenah tamkajšnjih oblasti, ki so sicer razglasile tridnevno žalovanje, naj bi se na ulicah Sao Paula na dan pogreba zbrali več kot trije milijoni ljudi. Pogreba se je udeležilo veliko znanih imen iz sveta formule ena, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu Sennova družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila navzočnosti na dirkačevi zadnji poti.

Dirkal zunaj zavestnega razumevanja
Toda kdo je pravzaprav bil Ayrton Senna? Zakaj je bil med ljubitelji elitnega razreda motošporta tako priljubljen in zakaj je njegovo rivalstvo s Prostom ocenjeno kot največje vseh časov? Odgovori so različni. Številni navijači (in dirkači) so prepričani, da je imel za dirkanje božji dar, ki ga ni imel nihče drug. Na dirkah je po progah s svojimi dirkalniki dobesedno poplesaval, vselej je dirkal na meji svojih in dirkalnikovih sposobnosti, večkrat je te meje tudi presegel. Kot, denimo v kvalifikacijah za VN Monaka leta 1988, ko je moštvenega kolega Prosta v enakem dirkalniku ugnal za sekundo in pol(!). Svoj nastop je tedaj opisal kot podzavestno izkušnjo. "Dirkalnik sem upravljal z neverjetnim instinktom, a v povsem drugi dimenziji. Dimenziji onkraj mojega zavestnega razumevanja," je pojasnil sedmi sili in dodal novo poglavje k svojemu mitu. Na dirki je po neumni napaki odstopil in zmago podaril Prostu.

Boj na nož s 'profesorjem' Prostom
Prav rivalstvo s Prostom je z zlatimi črkami zapisano v zgodovino formule ena. Senna si je po nekaj zares odličnih predstavah z nekonkurenčnim tolemanom (tri uvrstitve na oder za zmagovalce!) prislužil dirkaški sedež pri Lotusu, kjer je nadaljeval piljenje dirkaških sposobnosti in postal tudi zmagovalec dirk. Teh je za britansko moštvo zbral šest, po koncu sezone 1987 se je preselil k McLarnu. Mladega Brazilca je vodji moštva Ronu Dennisu priporočil kar Prost sam, čeprav je Dennis Sennovo kariero podrobno spremljal že več let. Sledila je epska sezona 1988, v kateri sta oba dirkača tekmovala z najdominantnejšim dirkalnikom v zgodovini kraljice motošporta, mclarnom MP4/4. McLaren je dobil 15 od 16 dirk, naslov prvaka je prvič v karieri romal v Sennove roke. Tedaj sta se mclarna še za silo razumela, naslednje leto pa se je začel njun odnos krhati. Dokončno je počilo na predzadnji dirki sezone na Japonskem.

Maščevanje za diskvalifikacijo?
Suzuka je kar štirikrat zapored odločila naslov svetovnega prvaka. Leta 1988 je z zmago prvak postal Senna, leto dni pozneje Prost, a v spornih okoliščinah. Dirkača sta na dirki trčila pred šikano. Francoz je odstopil, Brazilec pa je zavoj obvozil, nadaljeval dirko in ohranil upe po naslovu z impresivno zmago. A po dirki so ga zaradi tega, ker se je na stezo vrnil mimo šikane in posledično ni odpeljal celotne dolžine japonske preizkušnje, diskvalificirali. Boj za naslov je bil odločen. Leta 1990 se je v podobnem položaju s ferrarijem znašel Prost. Ob točkovni ničli bi prvak postal Senna. Ta je že v uvodnem zavoju poskrbel, da Francoz dirke ni končal. Poteza, ki je dvignila ogromno prahu in zaradi katere se je moral brazilski motošportni virtuoz večkrat zagovarjati.

Mojster deževnih dirk
V svoji karieri v elitnem razredu motošporta si je Senna ustvaril sloves najboljšega dirkača v dežju. Pravzaprav so bile deževne dirke tiste, kjer je svetovni javnosti zares pokazal svoj razkošen talent. Medtem ko so drugi dirkači delali napake in na razmočeni stezi leteli iz zavojev, je Brazilec vedno našel oprijem – večkrat zunaj dirkaške linije! Nase je prvič zares opozoril na dirki za VN Monaka 1984, tudi ob prvi zmagi v Estorilu leto pozneje se je nad dirkališčem med VN-jem Portugalske razbesnel dež, največji podvig pa mu je uspel v Donnington Parku leta 1993. V deževnih razmerah, ki so bile po besedah legendarnega britanskega komentatorja Murrayja Walkerja absurdne celo za Otok, je dirko za VN Evrope začel s četrtega štartnega položaja. Po slab(š)em štartu je padel na peto mesto, nato pa z izjemnim dirkanjem prehitel Karla Wendlingerja, Schumacherja, Damona Hilla in Prosta, še pred koncem prvega kroga je zapeljal v vodstvo in ga ohranil do konca. Dirko je končal več kot minuto in 20 sekund pred drugouvrščenim Hillom, tretjeuvrščenega Prosta je prehitel celo za krog!

Mož ekstremov: neizprosnost in neizmerna empatija
Na progi je bil eden največjih egoistov tega športa, neizprosen do tekmecev, zanimala ga je samo zmaga, za katero je bil pripravljen tvegati vse. Po človeški plati pa je bil neizmerno empatičen človek z zelo razvitim čutom do sočloveka in živali. Od vseh svetovnih težav ga je najbolj motila revščina, še posebej v rodni Braziliji, kjer je z različnimi projekti želel izboljšati življenja neprivilegiranih otrok. V dobrodelne namene je brez vednosti medijev in svetovne javnosti podaril na desetine milijonov ameriških dolarjev. Želel je ustanoviti dobrodelno organizacijo, ki bi mladim Brazilcem pomagala ustvarjati priložnosti za osebnostni razvoj v sodelovanju s podjetji, vladami, občinami, šolami, univerzami in drugimi nevladnimi organizacijami, a ga je prehitela prezgodnja smrt.

24. novembra 1994 je sestra Viviane Senna ustanovila Instituto Ayrton Senna, ki danes velja za eno najbolj spoštovanih dobrodelnih organizacij v svetu. Prav zaradi tega je v Braziliji, kjer so po njem poimenovane avtoceste, predori, šole in športna igrišča, narodni junak.

Svet formule ena spremenil za vedno
V svojem obdobju je raven tehnike v formuli ena postavil na bistveno višjo raven, poudarjal je moč sodelovanja dirkača z inženirji, s svojimi povratnimi informacijami je želel izboljšati vsako najmanjšo podrobnost dirkalnika. Z osebnostjo, načinom dirkanja in dejanji je vplival na življenja številnih gledalcev, kraljico motošporta je spremenil za vedno. Marsikdo je prepričan, da je 1. maja 1994 s Senno umrla tudi formula ena. 25 let pozneje ostajajo le še spomini - lepi spomini.