Zunanje ministrstvo Črne gore je zaradi "nenehnih negativnih izjav srbskih uradnikov o notranjih vprašanjih Črne gore" na zagovor poklicalo srbskega veleposlanika v Podgorici Zorana Bingulca.

Odnosi med država so močno zaostreni, odkar je Črna gora predstavila predlog zakona o svobodi veroizpovedi ali prepričanju in pravnem statusu verskih skupnosti v Črni gori. Osnutek določa, da "se vsi verski objekti, ki so bili last države Črne gore pred izgubo neodvisnosti in združitvijo s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 in pozneje ter niso na ustrezen pravni način prešli v last določene verske skupnosti, priznajo kot državno premoženje".

Prerekanje med Srbijo in Črno goro se je začelo, ko je črnogorski predsednik Milo Đukanović Srbsko pravoslavno cerkev (SPC) obtožil, da poskuša ovirati evropske želje in ambicije sodobne črnogorske družbe ter na ta način ohraniti svoj verski monopol v Črni gori, navaja srbski tabloidni portal Blic.

"Vsakršno ogrožanje srbske lastnine v Črni gori bo uničilo naše odnose," je opozoril srbski predsednik Aleksandar Vučić in posvaril pred ponovno hudo krvjo med državama. Črno goro je pozval, naj zakona ne sprejme, saj Srbska pravoslavna cerkev na območju ni le zatočišče za srbski narod, temveč tudi za Črnogorce. Srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je dejal, da "Črna gora v želji po državnosti negira srbstvo", navaja BBC.

Tudi Srbska pravoslavna cerkev je po zasedanju črnogorskim oblastem sporočila, da je zakon nesprejemljiv in da ga je treba umakniti.

Đukanović je v sredo nato Srbsko pravoslavno cerkev obtožil, da je "bolj politična kot verska organizacija" in da s svojimi škofijami v Črni gori brani idejo velike Srbije.

Injac: Cerkveni odnosi med državama od nekdaj prežeti s politiko

Sredi vroče debate je prihodnost samostana Ostrog, "največjega svetišča na Balkanu", kot ga označuje verski analitik Željko Injac.

Injac meni, da so cerkveni odnosi med Srbijo in Črno goro že od nekdaj prežeti s politiko, in trdi, da bi ob morebitnem sprejetju zakona Črna gora imela pravico do vpogleda v financiranje SPC-ja, Cerkev pa bi morala plačati davek, če bi ostala na območju.

Na območju Črne gore obstajata dve pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna Cerkev (SPC) je po kanonskem pravu priznana in avtokefalna (neodvisna od patriarha v Carigradu). Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC) je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, saj je ne priznava niti ena kanonska cerkev in ni avtokefalna, vendar ima podporo Kijevske patriarhije, poroča BBC News v srbščini.