Vsako leto se v Kninu zbere več tisoč udeležencev slovesnosti ob obletnici operacije Nevihta. Foto: EPA
Vsako leto se v Kninu zbere več tisoč udeležencev slovesnosti ob obletnici operacije Nevihta. Foto: EPA

Osrednja slovesnost ob 24. obletnici operacije, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem, se je v Kninu začela s polaganjem vencev ob spomenik padlim. Glavna govornica na slovesnosti je v govoru poudarila, da se je treba uzreti v prihodnost, pri čemer je citirala tudi medvojnega hrvaškega generala Anteja Gotovino, da je "vojna končana, obrnimo se v prihodnost". Zagotavljanje te prihodnosti je odgovornost predvsem politike, a tudi navadnih državljanov, je dejala. Treba je vzpostaviti državo, v kateri se bo cenilo delo, saj so zato hrvaški branilci dali svoja življenja, se je še zavzela hrvaška predsednica. Po njenih besedah je Hrvaška z operacijo Nevihta in osvoboditvijo države poslala svetu močno sporočilo, da "smo Hrvati ponosen narod in da imamo nesporno in nedeljivo pravico, da sami odločamo o svoji usodi, ter da smo to pravico pripravljeni braniti pred komer koli in kadar koli".

Vojaki za ustaški pozdrav ne bodo sankcionirani

Pred spomenikom vojaški operaciji Nevihta na osrednjem trgu v Kninu je na dan obletnice več pripadnikov hrvaških obrambnih sil (Hos) vzklikalo ustaški pozdrav "za dom spremni".

Šibensko-kninska policija je sporočila, da ne bodo vložili prijave zaradi prekrška.

Policija je potrdila, da so pri poklonu padlim vojakom med operacijo zjutraj pripadniki Hosa vzklikali omenjen ustaški pozdrav, vendar prijave niso dobili in ne gre za prekršek, ker so ga izrekli pred spomenikom. "Sporno bi bilo, če bi ga uporabili med osrednjo spominsko slovesnostjo," je povedala tiskovna predstavnica policije Marica Kosor.

Vodja Hosa Marko Skejo je novinarjem, ki so bili priča njihovemu ustaškemu pozdravu, dejal, da je to tako, kot bi v cerkvi rekel "hvaljena Jezus in Marija".

"Prišli smo na dan zmagovite vojske, ki je svetla točka v hrvaški preteklosti in bo tudi v prihodnje. Poklonili smo se, prižgali sveče in vzklikali tako, kot so naši borci padli pod tem pozdravom: za dom spremni, trikrat, za naše mrtve in za našo neodvisno državo Hrvaško," je dodal.

Hrvati praznujejo 24. obletnico Nevihte

Predsednica se bo potegovala za nov mandat
V izjavi novinarjem je tudi nakazala, da njena vnovična kandidatura sploh ni vprašljiva. Najprej je izjavila, da "se vidimo prihodnje leto", nato pa tudi, da bo prihodnjih pet let predsednica ona, navaja portal index.hr.

Zbrane je nagovoril tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki si je zaželel predvsem pravičnejšo državo, brez korupcije in nezakonitosti, operacija Nevihta pa je bila po njegovih besedah legitimen odgovor okupatorju in ključna bitka, ki je zadala "končni udarec velikosrbskemu poseganju po hrvaški zemlji". Dejal je, da si bo še naprej prizadeval razkrivati vojne zločine in iskati izginule. "Samo pravica, ki temelji na resnici, bo lahko žrtvam dala mir in spokoj ter zacelila rane njihovih svojcev," je še dejal hrvaški premier.

Koncert Thompsona v Splitu

Hrvaško javnost je v teh dneh razburil sobotni koncert Marka Perkovića Thompsona, znanega po svojih proustaških in protisrbskih stališčih. Na koncertu v Splitu, ki ga je dvakrat prekinil izpad električne energije, se je zbralo okoli 10.000 ljudi, odmevala pa so tudi ustaška gesla "za dom spremni" in druga.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik sabora Gordan Jandroković, nato pa so se podali na Kninsko trdnjavo na tradicionalni dvig zastave. Tam so prebrali tudi imena 238 pripadnikov hrvaške vojske, ki so bili ubiti med Nevihto, in še dveh, ki sta izginila.

Hrvaške sile so leta 1995 v 84 urah osvobodile skoraj petino ozemlja, ki je bilo takrat pod nadzorom srbskih upornikov. To je bila prelomna operacija štiriletne vojne.

Za Srbe hud poraz
Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, pa jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja. Po srbskih ocenah je bilo tedaj s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250.000 Srbov. Okoli 2.000 naj bi jih umrlo.

Srbski predsednik Aleksander Vučić je letos na visoke hrvaške predstavnike naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov, ki so bili na Hrvaškem pred vojno, danes pa jih ni več. Še ostrejši je bil lani, ko je operacijo primerjal z nacističnim holokavstom.

Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da jih je bilo približno 90.000. Na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč. Vendar pa je kljub obtožbam, da je bila operacija Nevihta "zločinski podvig", haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije opralo krivde vse hrvaške generale in tudi politike. Na Hrvaškem zato vsako leto poudarjajo, da je bila operacija "čista kot solza".

24. obletnica Nevihte