Džakarta je izjemno gosto poseljena. Foto: AP
Džakarta je izjemno gosto poseljena. Foto: AP

Vidodo bi rad selil prestolnico predvsem zato, ker je Džakarta eno najhitreje potapljajočih se mest na svetu ‒ zaradi naraščajoče vodne gladine, posedajočih se tal in nenadzirane pozidave se letno potopi za 25 centimetrov ozemlja, do leta 2050 pa naj bi bila potopljena že tretjina ozemlja.

Predsednik je v svojem letnem nagovoru parlament pozval, naj podpre predlog za selitev na Borneo, čeprav ni navedel točne lokacije.

"Prosim za vaše dovoljenje, da preselimo našo prestolnico na Kalimantan," je Vidodo nagovoril poslance, pri čemer se je nanašal na indonezijski del Bornea. Otok si namreč država deli z Malezijo in Brunejem.

Džakarta se letno potopi za 25 centimetrov. Foto: AP
Džakarta se letno potopi za 25 centimetrov. Foto: AP

Selitev administrativnega in političnega središča države bi sicer lahko imela precej negativne posledice za Džakarto, ki šteje 10 milijonov prebivalcev, z metropolitanskim območjem pa to število naraste kar na 30 milijonov.

Desetletja razprav o selitvi

Velemesto na že tako izjemno gosto naseljenem otoku Java leži na potresnem območju, na močvirnati zemlji in blizu sotočja 13 rek. Nekateri deli mesta so že zdaj štiri metre pod morsko gladino, s čimer je na milijone prebivalcev izpostavljenih naravnim katastrofam, ki spadajo k podnebnim spremembam.

Razprava o selitvi prestolnice poteka sicer že desetletja, a je prešla v konkretnejšo fazo aprila, ko je Widodo dal zeleno luč za načrt, potem ko so nekaj let skušali najti rešitev, ki ne bi škodila Džakarti.

Eden takih načrtov je bila denimo 36 milijard evrov draga gradnja umetnih otokov v Džakartskem zalivu, ki bi delovali kot nekakšen valobran.

Vidodo je bil maja izvoljen za drugi predsedniški mandat.