Aktivisti so v Berlinu zahtevali ukrepe proti podnebnim spremembam. Opozarjajo, da se človeštvu sicer izteka čas. Foto: Reuters
Aktivisti so v Berlinu zahtevali ukrepe proti podnebnim spremembam. Opozarjajo, da se človeštvu sicer izteka čas. Foto: Reuters

Kanclerka Angela Merkel je dejala, da "trenutno ne živimo vzdržno", poroča BBC. Nemčijo so v petek preplavili protestniki, ki so zahtevali odločno in takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam. Samo v Berlinu naj bi se jih zbralo 270.000, po celi državi pa 1,4 milijona.

Koalicija je po tednih prerivanj in maratonskih 19-urnih pogajanjih v petek dosegla dogovor o ukrepih proti podnebnemu segrevanju. Med temi so prepoved vgrajevanja ogrevalnih naprav na kurilno olje po letu 2025 ter subvencije za lastnike stavb, ki bodo pripravljeni uporabljati do podnebja prijaznejše načine ogrevanja. Država naj bi pokrila do 40 odstotkov stroškov take zamenjave.

Zvišala se bo tudi cena bencina in dizelskega goriva. Cilj je, da bi se cena obeh goriv zvišala za tri cente na liter v letu 2021 in za 10 centov do leta 2026. Bencin v Nemčiji trenutno stane okoli 1,40 evra za liter, dizel pa 1,30 evra za liter.

Načrt predvideva lajšanje bremena za potrošnike. Vozači tako lahko računajo na višje povračilo stroškov vožnje v službo prek davčnih olajšav, in sicer se bo povračilo dvignilo za pet centov, na 35 centov za kilometer vožnje.

Nemška kanclerka Angela Merkel priznava, da v Nemčiji trenutno ne živijo vzdržno. Foto: Reuters
Nemška kanclerka Angela Merkel priznava, da v Nemčiji trenutno ne živijo vzdržno. Foto: Reuters

Nemška vlada ima cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 glede na raven v letu 1990. Vmesnega cilja, postavljenega za prihodnje leto, pri tem ne bo dosegla. Kanclerka Angela Merkel zato sprejeti podnebni paket vidi kot "neke vrste zagotovilo", da bodo cilji do 2030 doseženi.

Najtežji del pogajanj se je vrtel okoli cene izpustov ogljikovega dioksida in financiranja krepitve rabe obnovljivih virov. Cena izpustov ogljikovega dioksida iz rabe fosilnih goriv naj bi se začela pri 10 evrih na tono in se do leta 2025 postopoma zvišala do 35 evrov na tono. Zatem bo cena določena v trgovanju znotraj začrtanih okvirjev.

Z vlakom ceneje, z letalom dražje

Koalicija želi tudi poceniti potovanje z vlakom z znižanjem davka na dodano vrednost za železniške vozovnice, pri čemer so se nemške železnice Deutsche Bahn odrekle povišanju cen. Ob tem naj bi do leta 2030 v posodobitev in razširitev železniške mreže vlagali po milijardo evrov letno, poroča BBC.

Na drugi strani bo letenje dražje, saj bo vlada z dajatvami bolj obremenila letala, ki vzletajo z nemških letališč. Te spremembe se obetajo s 1. januarjem 2020.

Trenutno šibko povpraševanje po električnih vozilih naj bi okrepili s subvencijami za nakup avtomobilov, ki stanejo manj kot 40.000 evrov, davek, ki ga morajo kupci plačati ob nakupu motornih vozil, pa bo v prihodnje bolj vezan na njihov ogljični odtis.

Okoljevarstveniki razočarani in kritični

Napovedani ukrepi so razočarali nevladne okoljevarstvene organizacije. V Greenpeacu so prepričani, da je po mesecih pogajanj ostal le še skupek ukrepov, ki Nemčiji ne bodo zagotovili uresničevanja danih podnebnih obljub. Vodja Greenpeacea v Nemčiji Martin Kaiser je medtem vladne načrte označil za "smešne".

Nemška nevladna organizacija DUH je podobno menila, da gre le za kup "praznih obljub". "Od obljub o 100-odstotno obnovljivih virih energije do predstavitve konkretnih načrtov, kako opustiti premog, nafto in zemeljski plin – ta načrt ne kaže nobene konkretne volje za resno zaščito podnebja," je bil kritičen vodja DUH-a Sascha Müller-Kränner.

V nevladni organizaciji Svetovni sklad za naravo (WWF) pa so paket opisali kot "mešanico obupa, odlaganja in neuspeha".

Kritični tudi v industriji

Prav tako so do načrtov kritični vodilni v nemški industriji. Vodja sindikata IG BCE, ki deluje na področju premogovništva, kemične industrije in energetike, je bil kritičen do dejstva, da v paketu ni konkretnih predlogov prehoda na obnovljive vire energije. "Morda je to korak proti boljši zaščiti podnebja, a bomo šele videli, kako velik bo ta korak, koliko bo stal in kakšen bo njegov resnični učinek."

Vodja zveznega združenja za vetrno energijo Hermann Albers pa je vladi očital "šušmarjenje". Vlada se je namreč na zahtevo nekaterih iz konservativne stranke odločila uravnavati oddaljenost vetrnih turbin od domov, kar bi lahko prineslo kaos in ogrozilo celoten sektor vetrne energije, je posvaril.