Celovečerec Kim Ji-young, Born 1982 (Kim Ji-young, rojena 1982) je v južnokorejske kinematografe prišel pred tednom dni in v hipu razdelil občinstvo okrog vprašanj seksizma, spolnega nadlegovanja, gibanja #MeToo in feminizma.

V Južni Koreji na ulici ne srečate samo plakatov za filme, ampak kar celotne napovednike. Foto: Reuters
V Južni Koreji na ulici ne srečate samo plakatov za filme, ampak kar celotne napovednike. Foto: Reuters
Roman, ki ga je napisala televizijska scenaristka Cho Nam-joo, je po besedah založnika pomagal
Roman, ki ga je napisala televizijska scenaristka Cho Nam-joo, je po besedah založnika pomagal "zagnati novo feministično gibanje v Južni Koreji". Foto: Amazon

Tako pri knjigi kot pri filmu gre za zgodbo o poročeni ženski v tridesetih, ki zaradi družbenih norm in svoje okolice čuti pritisk, naj se odpove karieri in se v celoti posveti vzgoji svoje hčerke. Zgodba njenega življenja – od rojstva do materinstva – je povedana z vidika njenega psihiatra. Protagonistka ga obiskuje, ker je zapadla v nenavadno psihozo: oponašati je začela glasove žensk, živih in mrtvih, njej znanih in tujk.

Milenijska Slehernica
Ime "Kim Ji-young" je eno najpogostejših za žensko njene generacije, kar iz protagonistke naredi določen prototip sodobne ženske. Ko se je rodila, se je njena mama morala svojemu tastu opravičiti, ker je rodila deklico. Na poznejših življenjskih prelomnicah – v času šolanja, ob poroki, v nosečnosti – se Ji-young kar naprej srečuje z globoko vsajenimi načeli patriarhata in ukalupljeno diskriminacijo, pa naj gre za vprašanje šolskih uniform ali pa njenih sodelavcev, ki ženske na skrivaj snemajo na stranišču in nato posnetke objavljajo na spletu.

Film je že od premiere naprej najbolj gledan celovečerec v domačih kinematografih – v prvem koncu tedna je zaslužil več kot osem milijonov dolarjev.

Moški in ženske – in zelo različni odzivi na film
Agencija Reuters poroča, da je na projekciji v majhnem mestnem kinu v Seulu, ki se je je udeležil novinar, več žensk vidno jokalo. 23-letna Seo Mi-jeong je po filmu komentirala, da se ji film ni zdel kak goreč "izraz feminizma", prej realističen portret izzivov, ki čakajo sodobne korejske ženske. "Čeprav je bilo v imenu dobre zgodbe kaj morda karikirano, je film načel vprašanja korejske družbe, ki ženskam različnih generacij otežuje življenje, kakršno si želijo," je komentirala.

Film osvetli predvsem ogromen razkorak med spoloma, kar ilustrira tudi rastoče število mladih moških, ki verjamejo, da sta feminizem in gibanje #MeToo odslužila svojo funkcijo v družbi. "Težko privolim v predpostavko, da je ženska, ki je bila rojena leta 1982, v času odraščanja deležna kakršne koli diskriminacije," je za omenjeno agencijo komentiral 29-letni Kim Won-koo. "Prikazane situacije so nerealistične ali pa vsaj zelo, zelo redke."

Knjižna predloga je leta 2016 obveljala za enega najpomembnejših feminističnih romanov v korejščini; prodanih je bilo več kot milijon izvodov. Foto: Reuters
Knjižna predloga je leta 2016 obveljala za enega najpomembnejših feminističnih romanov v korejščini; prodanih je bilo več kot milijon izvodov. Foto: Reuters

Načelna podpora
Na najbolj uporabljanem korejskem spletnem iskalniku Naver so ženske filmu namenile povprečno oceno 9,5 (od 10), moški pa samo 2,5. Po objavah na družbenih omrežjih je film tako uspešen tudi zato, ker ženske iz podpore kupujejo vstopnice, tudi če potem ne grejo v kino – tej praksi v Južni Koreji rečejo "poslati svojo dušo" (v dobesednem prevodu).

Analitično podjetje Realmeter je pred kratkim izvedlo anketo med tisoč samskimi Korejci in Korejkami (19–44 let): 81,2 odstotka vprašanih je odgovorilo, da je konflikt med spoloma v Južni Koreji resna težava. V zadnjih letih so v javnosti prisotni tako feministične debate kot tudi protiargumenti "obratne diskriminacije". Gibanje #MeToo je obtožbe spolnega nadlegovanja ali zlorab uperilo proti številnim vplivnim moškim iz sveta politike, zabavne industrije, športa in celo religije.

Knjiga je izšla jeseni 2016 – le nekaj mesecev po tem, ko je bila mlada ženska umorjena v bližini postaje Gangnam v Seulu. Morilec je na sodišču priznal, da jo je ubil, ker
Knjiga je izšla jeseni 2016 – le nekaj mesecev po tem, ko je bila mlada ženska umorjena v bližini postaje Gangnam v Seulu. Morilec je na sodišču priznal, da jo je ubil, ker "so ga ženske vse življenje ignorirale in tega ni mogel več prenašati". Ta incident je bil – poleg številnih razkritij spolnega nadlegovanja – eden izmed vzvodov za razmah gibanja #MeToo v Južni Koreji. Foto: Reuters

Čeprav je Južna Koreja gospodarsko ena najnaprednejših azijskih držav, družbeno ostaja zelo konservativna – celo do te mere, da so uporabniki na spletu napadali in kritizirali igralke in pevke, ki so javno "priznale", da so prebrale knjigo Kim Ji-young, rojena 1982. Nasprotniki uspešnice so takrat trdili, da je "skrajno subjektivna", da predstavlja "izkrivljeno resničnost" in da dela seksistične posplošitve na škodo moških. Moti jih, da vsi moški liki v zgodbi bodisi aktivno ali pa pasivno podpirajo patriarhalno ureditev, kar naj bi samo še "zaostrovalo konflikt med spoloma v resničnem življenju".

Ko se je razvedelo, da bo naslovno vlogo v ekranizaciji igrala Jung Yu-mi, je igralka v enem samem dnevu na Instagramu dobila na tisoče sovražnih komentarjev; obstajala je peticija s prošnjo predsedniku, naj prepreči distribucijo filma, ljudje pa so ga na spletnih portalih še pred premiero zasuli z negativnimi recenzijami.