V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bosta od danes na ogled dve razstavi. Ob 18. uri bodo odprli skupinsko razstavo Hiperzaposlovanje, ki jo je pripravil Zavod Aksioma v sodelovanju z MGLC-jem, uro pozneje pa še pregledno razstavo Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu.

Sebastian Schmieg, Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018. Del razstave Hiperzaposlovanje. Foto: MGLC
Sebastian Schmieg, Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018. Del razstave Hiperzaposlovanje. Foto: MGLC

Avtomatizacija namesto nas ... Pa je to res?
Na razstavi Hiperzaposlovanje, ki jo kurira Domenico Quaranta, se predstavljajo dela osmih mednarodnih umetnikov, ki se osredotočajo na teme, kot so avtomatizacija in ekonomija na poziv, konec prostega časa, aplikacije za samopomoč, utrujenost zaradi družbenih omrežij ter kvantifikacija.

"Čeprav je naraščajoča avtomatizacija dejansko povzročila izginotje veliko oblik človeškega dela, pa v nasprotju z napovedmi številnih mislecev dela ni odpravila. Namesto tega je skupaj z drugimi inovacijami, kot je vzpon kulture naprav in družbenih omrežij, vodila k njegovi fragmentaciji v mnoštvo mikrodel in njegovi infiltraciji v vsak trenutek življenja. Z drugimi besedami, ne glede na to, ali smo brezposelni, samozaposleni ali redno zaposleni za polni delovni čas, danes kot uporabniki tehnologije vedno delamo," so zapisali v MGLC-ju.

Razstava Hiperzaposlovanje je uvod v istoimenski celoletni program, ki se je začel ta mesec in bo potekal eno leto. Osredotoča se na družbo brez dela, spletno delo, umetno inteligenco in avtomatizacijo. Kurirata ga Quaranta in umetnik Janez Janša, potekal pa bo na več lokacijah po Ljubljani.

Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez. Del razstave Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu. Foto: MGLC
Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez. Del razstave Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu. Foto: MGLC

Nove pridobitve, skriti biseri
Nova pregledna razstava Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu bo na ogled ponudila predvsem tista dela, ki so jih v muzeju z odkupi in donacijami pridobili v zadnjem obdobju. Obenem bodo razstavili dela, ki doslej niso bila posebno izpostavljena. Razstava kaže prelome in kontinuiteto v umetnostnem kanonu druge polovice 20. stoletja, hkrati pa odpira razmislek o izzivih, povezanih z dopolnjevanjem zbirke nagrajencev v prihodnosti.

Z razstavo del nagrajencev želijo odpreti tudi razmislek o sporočilnosti nagrad grafičnega bienala v kontekstu kanona povojne likovne umetnosti. Žirije najpogosteje niso vsebinsko utemeljevale osnovnega bienalskega vodila, kakovosti umetniškega dela, kljub temu so bile njihove odločitve na različne načine zelo zgovorne, piše na spletni strani MGLC-ja.