Nemogoči mehanizmi je razstava v dveh delih, ki vzporedno v Mariboru in Gradcu predstavlja osrednja avtoričina dela, nastala v zadnjih osmih letih.

Meta Grgurevič, Lucid Dream, 2012. Foto: UGM
Meta Grgurevič, Lucid Dream, 2012. Foto: UGM
Meta Gregurovič:
Meta Gregurovič: "Vsi smo delali z utopično idejo, da se kljub ne najbolj idealnim pogojem da nekaj narediti. Iz tega smo se ogromno naučili in vplivali drug na drugega." Foto: Jaša

Razstavo sta postavili UGM in graška galerija Künstlerhaus v sodelovanju s Fundacijo Marignoli di Montecorona iz Spoleta. "V naši galeriji ves čas sledimo slovenskim avtorjem mlajše srednje generacije, torej avtorjem sredi svoje kariere, ki delajo presežna, velikopotezna dela. Med njimi je zagotovo tudi Meta Grgurevič," je na današnji novinarski konferenci povedala kustosinja Simona Vidmar.

"Vizualna komunikativnost", na kakršno le redko naletimo
Umetnica je s svojimi nizkotehnološkimi, celo arhaičnimi mehanizmi razvila svojstveno senzibilnost. "Meta sicer izhaja iz neke strukturirane ideje, ima pa zelo močen moment pri materializaciji te ideje. Formalno so potem njena dela izjemno zanimiva, vizualno zelo komunikativna, in to je nekaj, kar je edinstveno v našem prostoru," je pojasnila kustosinja.
Meta Grgurevič je v slovenskem prostoru poznana kot del prodorne generacije slovenskih diplomantov beneške akademije, ki je po navedbah UGM pomembno prevetrila diskurz slovenske sodobne umetnosti.

"Kot večina avtorjev te generacije je izhajala iz ideje soustvarjanja svojih del v sodelovanju z drugimi umetniki, vključevanja performativnosti kot ključnega elementa umetniškega procesa ter gradnje umetniškega dela kot totalne izkušnje. Ob tem se je avtorica posvetila zelo intimnemu raziskovanju umetnosti v povezavi s tehnologijo in procesom materializacije znanstvene in umetniške ideje ter razvila fascinacijo nad mehanskimi sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo," še izpostavljajo v galeriji.

Meta Grgurevič, Silenzio detail, 2018. Foto: Urška Boljkovac
Meta Grgurevič, Silenzio detail, 2018. Foto: Urška Boljkovac

Prav to sodelovanje je izpostavila tudi sama umetnica. "Ta razstava ni pomembna le zame, ampak za celotno sceno, ki se je dogajala v teh osmih letih. Vsi smo bili veliki entuziasti in smo radi skupaj delali. Vsi smo delali z utopično idejo, da se kljub ne najbolj idealnim pogojem da nekaj narediti. Iz tega smo se ogromno naučili in vplivali drug na drugega," je povedala danes v Mariboru.

Razstava Nemogoči mehanizmi bo v UGM na ogled od današnjega odprtja do marca, v Gradcu pa od 1. februarja do 2. aprila 2020. Delno bo torej potekala hkrati v dveh mestih, na njej pa bodo poleg že videnih razstavljena tudi nekatera nova dela, med drugim risba Slon v sobi.

Med razstavljenimi so še Letatlin, majhen kinetični model, ki leti s pomočjo starega gramofona; ter 13 mehanskih principov, kjer veriga 13 različnih kinetičnih elementov predstavlja mehanične rešitve za fluidno koreografijo.

Meta Grgurevič, Lucid Dream, Dream to Recall Forgotten Thoughts, 2012. Foto: UGM
Meta Grgurevič, Lucid Dream, Dream to Recall Forgotten Thoughts, 2012. Foto: UGM

"Mislim, da je umetnost edino področje, ki dopušča svobodo razmišljanja in svobodo raziskovanja. Mene so starši vedno vzgajali, da je treba biti v življenju radoveden, da se moraš poglobiti v tisto, kar te zanima. Pri svojem ustvarjanju zato nimam neke teme, ki bi me vodila naprej, ampak ko vidim nekaj, kar me zanima, oziroma spoznam nekoga, ki mi da nekaj zanimivega, me to potegne v proces in iz tega črpam ideje," je pojasnila.

Meta Grgurevič (1979) je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. Že med študijem je z Jasmino Cibic, Maro Ambrožič in Mary Favaretto delovala v umetniškem kolektivu Passaporta, v katerem so tematizirale tranzitne prostore. Po razhodu skupine je začela razvijati samostojne projekte ter ohranila tradicijo sodelovanja z ustvarjalci z različnih področij.

Pregledna razstava Nemogoči mehanizmi