Za predlog je glasovalo 325 poslancev, proti jih je bilo 184. Foto: Reuters
Za predlog je glasovalo 325 poslancev, proti jih je bilo 184. Foto: Reuters

Predlog je podprlo 325 poslancev, proti pa jih je glasovalo 184. Potrditev je bila pričakovana, saj ima v parlamentu predsednikova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) skupaj z zavezniškim nacionalističnim MHP-jem večino.

Poslanec AKP-ja Ismet Yilmaz je pred glasovanjem poudaril, da Turčija ne more sedeti križemrok, ko Libija prosi za pomoč. Erdogan zatrjuje, da je za pomoč prosila vlada narodne enotnosti premierja Fajeza Al Saradža s sedežem v Tripolisu, ki jo Turčija podpira v konfliktu.

Opozicija, vključno z glavno opozicijsko stranko CHP, je glasovala proti. Poslanec CHP-ja Ünal Ceviköz je poudaril, da je to "vojaški mandat za napotitev turških vojakov v boj v Libiji, ne pa mandat za humanitarno pomoč".

Erdogan se še ni odločil, za koliko vojakov naj bi šlo. Foto: Reuters
Erdogan se še ni odločil, za koliko vojakov naj bi šlo. Foto: Reuters

S tem je Erdogan dobil enoletno dovoljenje za napotitev vojakov v Libijo, če se bo tako odločil. Sam bo lahko določil število vojakov, obseg in časovni okvir operacije. O koliko pripadnikih turške vojske naj bi Erdogan razmišljal, ni znano. Turški podpredsednik Fuat Oktay je dejal, da tudi še niso določili, kdaj jih bodo poslali.

"Pripravljeni smo. Naše oborožene sile in naše obrambno ministrstvo so pripravljeni," je povedal. Pobudo za napotitev je označil za politični signal, namenjen odvračanju sil uporniškega generala Kalife Haftarja. Če bodo Haftarjeve sile končale ofenzivo, bi se lahko odločili, da sploh ne bodo poslali vojakov v Libijo, je pojasnil.

Erdogan s Trumpom tudi o Siriji

Egipt je odločitev turškega parlamenta ostro obsodil. To je po njihovih navedbah "očitna kršitev mednarodnega prava in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o Libiji".

Erdogan je sicer danes o konfliktu v Libiji po telefonu govoril tudi s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, razpravljala pa sta tudi o Siriji. Oba sta poudarila pomen diplomacije in se zavzela za okrepitev sodelovanja.

Libija je vpeta v konflikt med mednarodno priznano vlado in silami Haftarja, ki je povezan z rivalsko vlado v mestu Tobruk na vzhodu države. Haftarjeve sile so aprila sprožile ofenzivo za zavzetje Tripolisa, ki pa je trenutno na mrtvi točki.

Obe strani imata sicer svoje tuje podpornike. Medtem ko Saradža podpirajo Turčija, Katar in Italija, so na strani uporniškega generala Egipt, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Rusija. Pojavlja se zaskrbljenost, da bi lahko več let trajajoč konflikt v Libiji dobil regionalne razsežnosti.

Turški parlament je sicer že pred dnevi ratificiral dogovor o varnostnem in vojaškem sodelovanju z libijsko vlado, za napotitev vojske v Libijo pa je bila potrebna ločena pobuda.