Elginova zbirka nosi ime po britanskem diplomatu Thomasu Bruceu (1766–1841), 7. grofu Elginu (odslej Elgin), ki je na začetku 19. stoletja iz Grčije po burni poti prepeljal te skulpture v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi, ki jih je takoj izročila Britanskemu muzeju. Britanski muzej raje uporablja izraz Partenonske skulpture, ker se je Elgina prijel zelo negativen sloves. Foto: Reuters
Elginova zbirka nosi ime po britanskem diplomatu Thomasu Bruceu (1766–1841), 7. grofu Elginu (odslej Elgin), ki je na začetku 19. stoletja iz Grčije po burni poti prepeljal te skulpture v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi, ki jih je takoj izročila Britanskemu muzeju. Britanski muzej raje uporablja izraz Partenonske skulpture, ker se je Elgina prijel zelo negativen sloves. Foto: Reuters
Sorodna novica Elginova zbirka – kdo naj si lasti Partenonske kipe?

Grčija se že od razglasitve samostojnosti leta 1832 naprej zavzema za vrnitev 2500 let starih kipov, ki jih je britanski diplomat lord Elgin v začetku 19. stoletja, času otomanske vladavine v Grčiji, pritovoril iz Partenona.

Britanski muzej v Londonu je za te zahtevke gluh. Britanci so mnenja, da so približno polovico friza, ki je krasil sloviti tempelj iz 5. stoletja pr. n. št., dobili po zakoniti poti: Elgin je kupčijo naredil z Otomanskim imperijem, ki je imel takrat Grčijo pod svojim jarmom. Po grški interpretaciji so bili kipi preprosto – ukradeni.

"Grčija se distancira od evropske družine"
Ministrica za kulturo Lina Mendoni je za tiskovno agencijo Reuters komentirala, da so okoliščine "kot nalašč" za to, da se kipi končno spet vrnejo v Grčijo. "Spremenila se je mentaliteta: Velika Britanija se distancira od evropske družine, mineva pa tudi 200 let od grške revolucije. Okoliščine so nared za trajno vrnitev kipov iz Partenona."

Grčija že načrtuje vrsto prireditev in slovesnosti, s katerimi bodo v letu 2021 obeleževali začetek grške vstaje proti otomanski nadvladi. Velika Britanija Evropsko unijo zapušča danes ob polnoči.

Glavni protiargument repatriaciji pravzaprav izvira iz eksistencialnega strahu. Veliki muzeji na Zahodu se namreč bojijo, da če bi vrnili Elginovo zbirko, bi morali vračati še druge sporne zbirke in muzeji bi ostali 'prazni'. Foto: Reuters
Glavni protiargument repatriaciji pravzaprav izvira iz eksistencialnega strahu. Veliki muzeji na Zahodu se namreč bojijo, da če bi vrnili Elginovo zbirko, bi morali vračati še druge sporne zbirke in muzeji bi ostali 'prazni'. Foto: Reuters

Na tiskovni konferenci v Atenah je ministrica povedala še: "Medtem ko se Velika Britanija distancira od Evrope in idej, ki jih ta zagovarja, bo imela Grčija, ki si je opomogla od nedavne krize, v naslednjih letih priložnost, da pritegne pozornost in zanimanje mednarodne skupnosti."

Grčija je svojo kampanjo zaostrila po letu 2009, ko so ob vznožju Akropole odprli nov Muzej Partenona, v katerem so prominentno razstavljeni tisti kipi, ki jih Elgin ni odnesel, ob njih pa mavčni odlitki tistih, ki jih hrani Britanski muzej. Foto: Reuters
Grčija je svojo kampanjo zaostrila po letu 2009, ko so ob vznožju Akropole odprli nov Muzej Partenona, v katerem so prominentno razstavljeni tisti kipi, ki jih Elgin ni odnesel, ob njih pa mavčni odlitki tistih, ki jih hrani Britanski muzej. Foto: Reuters

Ostanek kolonialistične mentalitete?
Britanski muzej argumentira, da so skulpture "del naše skupne dediščine, kar presega meje posameznih kultur". Dolga leta je bil njihov "razlog" tudi, da Atene pravzaprav niti ne premorejo muzeja, ki bi dragocene kipe lahko hranil v idealnih pogojih – kar je po grškem mnenju zastarel in kolonialističen pristop držav, ki rade razstavljajo "trofeje" iz časov svoje kolonialistične nadvlade.

Grčija je svojo kampanjo zaostrila po letu 2009, ko so ob vznožju Akropole odprli nov Muzej Partenona, v katerem so prominentno razstavljeni tisti kipi, ki jih Elgin ni odnesel, ob njih pa mavčni odlitki tistih, ki jih hrani Britanski muzej.

"Zahrbten tat"
Ministrica Mendoni je odločena, da se Grčija ne bo nikoli odpovedala kipom, češ da ni bil Elgin nič drugega kot navaden tat. "Elgin, ki ga je gnala žeja po zaslužku, publiciteti in samopromociji, je uporabil nezakonite in zahrbtne metode, da je iz Grčije odnesel množico dragocenih antikvitet. To je bila brezsramna gesta serijske kraje."