Nominacijo je v imenu Slovenije podpisala Metka Ipavic, veleposlanica v Parizu in stalna predstavnica Slovenije pri Unescu.

Dokumentacijo je ministrstvo za kulturo posredovalo v elektronski obliki, kot je izjemoma določeno v aktualnem ciklusu. Stalno predstavništvo Slovenije pri Unescu pa je tudi koordiniralo uradne podpise nominacije od sodelujočih držav, so sporočili iz ministrstva za kulturo. Mednarodni projekt priprave nominacije je vodila Špela Spanžel z direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo.

Živa dediščina združuje osem evropskih držav
Širok nabor kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je spodbudil Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo k skupni nominaciji za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti, obenem so pomemben del lokalnih praznikov in prireditev.

Skupna nominacija osmih evropskih držav vrednoti skupno dediščino, ki združuje skupnosti in države na lokalni, državni in mednarodni ravni. Unescova konvencija iz leta 2003 spodbuja skupno varovanje elementov nesnovne dediščine prek jezikovnih in državnih meja ter tako podpira dialog in razumevanje.

"Vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva bo okrepil sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri varovanju elementa," so še povedali ministrstvu.

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti, koordiniralo pa jo je slovensko ministrstvo za kulturo.

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine bo o nominaciji presojal decembra 2021.