Rodil se je 23. novembra 1933 v mestu Debica na jugovzhodu Poljske. Foto: EPA
Rodil se je 23. novembra 1933 v mestu Debica na jugovzhodu Poljske. Foto: EPA

Umrl je danes, v 87. letu starosti, na svojem domu v Krakovu, je za lokalne medije sporočila njegova družina.

Penderecki je bil ključna osebnost avantgarde 60. let prejšnjega stoletja. Bil je klasični avantgardist, sodeloval s simfoničnimi orkestri po vsem svetu in bil izredno priljubljen tudi v Hollywoodu.

Njegovo glasbo je mogoče slišati v filmu Izžarevanje Stanleya Kubricka, Zloveščem otoku Martina Scorseseja, Twin Peaksu Davida Lyncha, v zadnjem času tudi v eni od epizod TV-serije Črno ogledalo.

Ustvarjal je religiozna in simfonična dela
Za razliko od večine skladateljev svoje generacije je bistveni del svojega navdiha črpal iz religioznega izvora. Pri skladanju je spoštoval velike verske in simfonične tradicije, obenem pa utiral pot sodobne klasične glasbe. Po njegovih besedah je bila sakralna glasba v času njegovega študija prepovedana. "Nato je (komunistične) oblasti leta še naprej niso cenile. Slabo so jo sprejeli tudi moji kolegi." Po zaslugi začasne politične omilitve takratnega poljskega komunističnega režima se je njegovo delo prebilo čez železno zaveso in hitro doseglo mednarodni uspeh.

Njegov opus obsega štiri opere, osem simfonij, zborovske uglasbitve večinoma religioznih besedil ter komorna in instrumentalna dela. Foto: EPA
Njegov opus obsega štiri opere, osem simfonij, zborovske uglasbitve večinoma religioznih besedil ter komorna in instrumentalna dela. Foto: EPA

Velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu. Uporabljal je nenavadne intervale, tonske grozde in glissande ter tonske značilnosti instrumentov na inovativne načine. Te tehnike je najbolj izrazito predstavil v delu Žalostinka žrtvam Hirošime leta 1960 za veliki godalni orkester, ki je prejelo veliko priznanje, tudi Unescovo nagrado.

Uporabljal je pločevino, piščali, koščke stekla in kovine
Znan je po tem, da se ni izogibal nekonvencionalnim učinkom. Kot zvočno teksturo je uporabljal pločevino, piščali, koščke stekla in kovine, ropotulje, električne zvoke, žage, pisalne stroje ali alarmne zvonce. Izumil je tudi simbole glasbenih zapisov, da bi se ti ujemali z njegovimi izvirnimi sredstvi izražanja.

Pozneje je Penderecki po pisanju francoske tiskovne agencije AFP postopoma opustil avantgardni način komponiranja. Vrnil se je k neotonalnemu, postromantičnemu skladanju, z vsebino in obliko, ki je bila bolj dostopna širšemu občinstvu. "Moja glasba ostaja enaka. Le sredstva (izražanja) so se spremenila," je povedal Penderecki.

Leta 2011 je sodeloval z Jonnyjem Greenwoodom, glavnim kitaristom angleške rock skupine Radiohead, in skladateljem elektronske glasbe Aphexom Twinom – oboževalcem njegovega dela – na albumu in turneji. "Vesel sem, da sem se lahko srečal z različnimi glasbenimi vesolji. In moral sem videti to navdušeno mlado občinstvo," je povedal Penderecki.

Velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu. Foto: EPA
Velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu. Foto: EPA

Rodil se je 23. novembra 1933 v mestu Debica na jugovzhodu Poljske. Obiskoval je Akademijo za glasbo v Krakovu in sočasno študiral še filozofijo, umetnostno zgodovino in literaturo. Kariero avantgardnega skladatelja je združeval s poklicem profesorja kompozicije na različnih glasbenih šolah po vsem svetu. Bil je tudi član več glasbenih akademij in dobil številne glasbene nagrade na Poljskem in v tujini, med drugim pet grammyjev.

Skladbe kot spomin na največje tragedije 20. stoletja
Nekajkrat ga je bilo mogoče videti tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2015 na 63. Ljubljana festivalu. Tedaj je z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedel Poljski rekviem, eno svojih najznamenitejših del.

Mnoga njegova dela so nastala kot spomin na največje tragedije 20. stoletja, takšni sta poleg zgoraj omenjenih še tretja simfonija in Pasijon po Luku. Njegov opus obsega štiri opere, osem simfonij, zborovske uglasbitve večinoma religioznih besedil ter komorna in instrumentalna dela.

Veliki Penderecki v Sloveniji
Krištof Penderecki na Festivalu Ljubljana
Penderecki v Ljubljani