Kiosk K67 Saše Mächtiga je bil lani razstavljen v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Kadar koli pa ga lahko vidite v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinah. Photo: Martin Seck
Kiosk K67 Saše Mächtiga je bil lani razstavljen v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Kadar koli pa ga lahko vidite v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinah. Photo: Martin Seck

Enajst muzejev in galerij v Ljubljani je združilo moči za skupno poletno akcijo: iz svojih zbirk so izbrali in izpostavili po enega "protagonista" svetovnega slovesa – eksponat, za katerega ste gotovo vsaj že slišali. Letošnje poletje si lahko vse po vrsti ogledate za enotno ceno. Ta znaša osem evrov za individualno in 16 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!" so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Pri projektu sodelujejo Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.

Ideja za akcijo se je rodila iz zadovoljstva nad množičnim obiskom letošnje poletne muzejske noči in pa iz želje, da bi v muzeje in galerije pritegnili več domačih turistov. S tem, da najširši javnosti ponujajo bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo, bi radi prispevali tudi k večji kulturni ponudbi.

Marina Abramović je Muzeju sodobne umetnosti Metelkova podarila Ritem 0, brez katerega si po besedah teoretika Alda Milohnića
Marina Abramović je Muzeju sodobne umetnosti Metelkova podarila Ritem 0, brez katerega si po besedah teoretika Alda Milohnića "nobene spodobne antologije umetnosti performansa" ne moremo predstavljati. Foto: EPA

Kateri so torej "paradni konji" vodilnih muzejev?
Narodni muzej Slovenije ima eksponat svetovne slave: najstarejše glasbilo na svetu; 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva. Izpostava muzeja na Metelkovi pa se ozira na Vzhod: figurine Kitajcev je okoli leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli; pomenijo enega izmed vrhuncev evropskega oblikovanja porcelana.

V MGLC-ju so ponosni na dela kiparja Stojana Batiča, ki simbolizira razvoj slovenske scene v petdesetih, in pa na mednarodni grafični bienale, ki je Ljubljani vtisnil kozmopolitski značaj.

Kronski dragulj Narodne galerije je enkratna zbirka slovenskega impresionizma, ki jo zastopajo Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri. Muzej sodobne umetnosti Metelkova se poklanja prvi dami performansa, Marini Abramović: umetnica je galeriji podarila enega svojih najbolj radikalnih performansov, Ritem 0. Moderna galerija medtem izpostavlja Zorana Mušiča in njegov cikel Nismo poslednji, ki temelji na izkušnji koncentracijskega taborišča.

Barjansko kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo: spreten koliščar je upošteval krčenje in raztezanje lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Foto: MMC RTV SLO
Barjansko kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo: spreten koliščar je upošteval krčenje in raztezanje lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Foto: MMC RTV SLO

Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani standardno trikolutno izvedbo šifrirnega stroja Enigma, kakršne so med drugo svetovno vojno uporabljale nemške oborožene sile. Omenili smo že modularni arhitekturni sistem Saše J. Mächtiga, Kiosk K67, ki ga hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, pa tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki ima stalno domovanje v Mestnem muzeju Ljubljana.

Ob obisku Prirodoslovnega muzeja boste težko spregledali Leonoro: najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita je bila pred 17 leti velik dogodek. V Slovenskem etnografskem muzeju bomo prižigali obredno pipo miru: misijonar Friderik Baraga je enega od redkih ohranjenih primerkov v 19. stoletju prinesel z območja Velikih jezer v Severni Ameriki.

V Slovenskem šolskem muzeju bodo šolarje v čase strogega kaznovanja vrnili z ambientalno postavitvijo učilnice iz druge polovice 19. stoletja, v Gledališkem muzeju pa se zazirajo v prihodnost: predstavljajo gledališki in zgodovinski kontekst Škofjeloškega pasijona, ki bo naslednjič zaživel leta 2021.