Projekt vključuje graf, ki prikazuje odklon povprečne frekvence električnega toka v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018. Foto: Kathrine Uldbæk Nielsen
Projekt vključuje graf, ki prikazuje odklon povprečne frekvence električnega toka v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018. Foto: Kathrine Uldbæk Nielsen

Dogodek, ki je jedro projekta, izvira iz političnega dogajanja, ki pa je zaznamovalo vsakdanje življenje ljudi od Istanbula do Santiaga de Compostela in od Rima do Københavna. Na začetku leta 2018 je zaradi nerazrešenih političnih odnosov med Kosovom, Srbijo in srbsko manjšino na Kosovu v regiji prišlo do primanjkljaja električne energije. Naslov projekta je 0.004 Hz in točno za toliko je leta 2018 padla frekvenca, zaradi česar so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut.

Umetnik in raziskovalec Tao G. Vrhovec Sambolec v svojem delu prek proučevanja zvoka in novih medijev raziskuje interakcijo v realnem času in išče odgovore na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegove prostorske in zvočne instalacije ter dogodki in intervencije obiskovalce nagovarjajo skozi zvok, taktilnost, kinetično gibanje in vibracije. Na ta način prevprašujejo čutne zaznave telesne prisotnost onkraj neposredne bližine in vidnosti, ter kako lahko iz teh re-artikulacij prisotnosti vzniknejo nove poetike. Foto: Kathrine Uldbæk Nielsen
Umetnik in raziskovalec Tao G. Vrhovec Sambolec v svojem delu prek proučevanja zvoka in novih medijev raziskuje interakcijo v realnem času in išče odgovore na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegove prostorske in zvočne instalacije ter dogodki in intervencije obiskovalce nagovarjajo skozi zvok, taktilnost, kinetično gibanje in vibracije. Na ta način prevprašujejo čutne zaznave telesne prisotnost onkraj neposredne bližine in vidnosti, ter kako lahko iz teh re-artikulacij prisotnosti vzniknejo nove poetike. Foto: Kathrine Uldbæk Nielsen

Umetnik je v dogodku prepoznal priložnost za razmislek o časovni vrzeli, izgubi oz. zamudi, ki je prekinila merjen tok časa. Prišlo je do ekstatičnega intervala, kot temu pravi umetnik sam, se pravi, intervala, ki poudari nejasne in nestabilne odnose med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti. S pomočjo nenadno nastale vrzeli postane opazna nevidna, nenamerna in nepričakovana "povezljivost v senci", ki jo omogoča celinski prenosni električni sistem, med oddaljenimi ljudmi, kraji in kulturami ter med političnimi sferami in vsakdanjim življenjem.

Umetniški projekt odpira vprašanja, kot so, kako skupno omrežje povezuje politične institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem, kakšen način (pre)oblikuje pojem teritorialnosti, avtonomije in državnosti in kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega?
Postavitev, ki bo v Aksiomi na ogled do 4. septembra, vključuje zvok in graf, ki prikazuje odklon povprečne frekvence električnega toka v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018. Zvok vsebuje dve frekvenci: 50 in 49.996 Hz. Ozvočeni sta prek subwooferjev in transducerjev, ki so pritrjeni na membrano tupana. Ta boben je različica tradicionalnega turškega bobna Davul. Albanci ga imenujejo Tupana, srbsko ime zanj pa je Tapan.

To dopolnjuje publikacija v časopisnem formatu z izborom odlomkov, ki kažejo na potencial znotraj ekstatičnega intervala. Na eni strani prinaša uradna obvestila in novinarska poročila o opisanem odklonu frekvence in njegove interpretacije, na drugi artikulacije ekstatičnega intervala v literaturi, umetnosti, teoriji, filozofiji in znanosti, ki jih podpisujejo avtorji Karen Barad, Gertrude Stein, Marshall McLuhan, Theresa Hak Kyung Cha, Brian Massumi, Adriana Cavarero, Marcel Duchamp, Mladen Dolar in Simone de Beauvoir.

V Aksiomi razstavlja Tao G. Vrhovec Sambolec