Tokrat jo zanimajo primerki ready-made, kot sama imenuje protokolarna darila, ki so si jih podarjali vplivneži na vrhu političnih hierarhij, da bi preprečili konflikt in spodbudili povezovanje med državami.

J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice
J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice

Mednarodno uveljavljena umetnica se na razstavi Fundus prizadevanja, ki si jo bo prvič mogoče ogledati danes med 20.00 in 22.00, posveča političnemu obdarovanju s kulturo in vlogi tovrstnih darov v nacionalnih in političnih strukturah v času evropske krize v 20. stoletju.
Znova črpa iz zgodovinskih študij primerov, ki imajo neposreden odmev v današnjem času, v katerem je kultura postala bojišče sil populizma v njihovem sistematičnem napadu na kritično misel.

J. Cibic: Duhovni očetje (2019), c-print, 100 x 80 cm. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice
J. Cibic: Duhovni očetje (2019), c-print, 100 x 80 cm. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice

Jasmina Cibic je znana po svojem prevpraševanju mehkih mehanizmov moči ter strategij zgrajevanja in instrumentalizacije nacionalne kulture. Njeni projekti, filmi in teatralne instalacije so rezultat temeljitega procesa arhivskega raziskovanja in produkcijskih sodelovanj, usmerjenih v izpostavljanje trenutkov, vzorcev in učinkov, ki sicer ostajajo nevidni. Za umetnico je to oblika performativne prakse, kritična vaja v seciranju državništva.
Razstava Fundus prizadevanja v ospredje postavlja kulturne oblike, ki so v ključnih posttravmatskih trenutkih evropske identitete 20. stoletja služile kot politična sredstva. Jasmina Cibic je razstavo uresničila s kustosom Igorjem Španjolom, v četrtek pa bo imela tudi javno vodstvo, in sicer ob 17.00 (število mest je omejeno).

J. Cibic: Vsa moč se raztopi v hrup (2019), akrilne barve na malih bobnih, različne dimenzije. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice
J. Cibic: Vsa moč se raztopi v hrup (2019), akrilne barve na malih bobnih, različne dimenzije. Foto: MSUM/z dovoljenjem umetnice

Leta 1979 v Ljubljani rojena umetnica deluje v Londonu, in sicer na področjih performansa, instalacije in filma. Posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire, denimo umetnost in arhitekturo, ki jih ta uporablja.

Konstrukcija nacionalne kulture in njena raba v politične cilje
V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju.

Umetnica je leta 2013 Slovenijo predstavljala na 55. beneškem bienalu s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo. V zadnjem času je imela med drugim samostojne razstave v CCA Glasgow, Phi Foundation Montreal, BALTIC Centre for Contemporary Art Gateshead, Kunstmuseen Krefeld, Esker Foundation Calgary, Muzeju sodobne umetnosti Zagreb, Muzeju sodobne umetnosti Beograd, MGLC v Ljubljani in Muzeju Ludwig v Budimpešti.