Tako so med drugim zapisali v utemeljitvi letošnje nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki gre v roke avtorja številnih animiranih filmov Konrada (Konija) Steinbacherja. O nagrajencu 23. Festivala slovenskega filma (FSF) je odločala komisija v sestavi Karpo Godina, Dušan Moravec, Aleš Pavlin, Olga Toni in Varja Močnik.

Letošnja festivalska komisija je Konrada (Konija) Steinbacherja prepoznala kot
Letošnja festivalska komisija je Konrada (Konija) Steinbacherja prepoznala kot "vrhunskega in pomembnega ustvarjalca animiranih filmov v domačem in mednarodnem prostoru". Foto: FSF/Jožef Fabjan

"Konija Steinbacherja prepoznavamo kot vrhunskega in pomembnega ustvarjalca animiranih filmov v domačem in mednarodnem prostoru. S filmi, ki jih je ustvaril, se je predstavil na številnih mednarodnih festivalih, pogosto pa se je vpisal tudi med prejemnike festivalskih nagrad," še beremo v utemeljitvi nagrade.

Letošnji festival bo zaradi epidemioloških razmer med 6. in 11. oktobrom izjemoma potekal v hibridni obliki v Ljubljani in ne v Portorožu kot običajno. V Kinu Komuna si bo mogoče ogledati filme iz tekmovalnega programa, medtem ko bo pregledni program dostopen na spletni platformi, ki so jo na festivalu vzpostavili v sodelovanju z RTV Slovenija. V okviru festivalskega programa si bo mogoče poleg najnovejšega filma Konrada Steinbacherja Legenda o srečnem hribu, ki ga bodo predvajali ob podelitvi nagrade, na spletni platformi ogledati tudi izbor nagrajenčevih kratkih filmov.

V svetu filma že od mladosti, pozneje tudi delo z mladimi
Leta 1940 v Zgornjem Prebukovju rojeni Steinbacher je obiskoval šolo za oblikovanje v Ljubljani. Kmalu je postal član filmskega krožka pod vodstvom filmske pedagoginje Mirjane Borčič, kjer je posnel svoj prvi dokumentarno-igrani film Umrl je zid.

Po končanem izobraževanju na šoli za oblikovanje in pedagoški akademiji se je leta 1964 kot likovni pedagog zaposlil v izolski osnovni šoli. Tam je takoj organiziral filmski krožek, uvedel šolski kino, z otroki je razpravljal o skrivnostih filma, pisali so scenarije, le snemali niso, saj niso imeli kamer. V predmet likovne vzgoje je začel vnašati osnove filmske animacije.

Leta 1970 je z mladimi filmskimi zanesenjaki ustanovil Atelje animiranega filma Koper (AAF), takrat je tudi sam začel delati filme. Člani koprskega AAF-ja, med katerimi so bili poleg Steinbacherja najdejavnejši Janez Marinšek in pripadnika mlajše generacije Boris Benčič in Davorin Marc, so bili že vse od začetka deležni glavnih nagrad na festivalih amaterskega filma.

Večkratno nagrajen tudi že na FSF-ju
Štiri leta po ustanovitvi AAF-ja sta z Marinškom kot profesionalna režiserja in animatorja debitirala pri takratnem Viba filmu s filmom Telematerija. Mejnik rojstva sodobnega avtorskega animiranega filma pri nas bi lahko postavili v leto 1975, ko je Steinbacher za Viba film posnel film Študent. Za to delo je prejel srebrno medaljo na festivalu Jugoslovanskega filma v Beogradu in priznanje Metoda Badjure za animacijo na Tednu domačega filma v Celju, so zapisali pri FSF-ju.

Sorodna novica Badjurova nagrada za življenjsko delo v roke Andreja Zdraviča

V svojem dolgoletnem ustvarjanju je ustvaril mnogo amaterskih in kar 21 profesionalnih kratkometražnih animiranih filmov. Sicer pa je Steinbacher v novem tisočletju na FSF-ju prejel že priznanje za film Večerja iz leta 2000 in nagrado vesna za animirani film Mrtvaški ples iz leta 2010.

Lani je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejel neodvisni avtor in filmski ustvarjalec Andrej Zdravič.