Strategija, ki je bila poleti v javni obravnavi in bila predstavljena na javni tribuni, je četrti strateški dokument, s katerim določajo cilje, ukrepe in dejavnosti MOL-a na področju kulture.

Nova kulturna strategija prinaša vrsto vsebinskih novosti, obljubljajo njeni snovalci. Pri pripravi so izhajali iz spoznanja, da je napredna samo tista kulturna politika, ki se je sposobna nenehno prilagajati in odgovarjati na izzive tako kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot tudi celotne družbe. Foto: Radio Capodistria/Antonio Saccone
Nova kulturna strategija prinaša vrsto vsebinskih novosti, obljubljajo njeni snovalci. Pri pripravi so izhajali iz spoznanja, da je napredna samo tista kulturna politika, ki se je sposobna nenehno prilagajati in odgovarjati na izzive tako kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot tudi celotne družbe. Foto: Radio Capodistria/Antonio Saccone

Kot piše v uvodu strategije razvoje kulture v mestni občini Ljubljana (MOL), je četrti strateški dokument začel nastajati v običajnih okvirih, končal pa se je v izrednih razmerah. Te odpirajo tudi nova vprašanja v zvezi z delovanjem javnih kulturnih zavodov, poklicnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij s področja kulture kot tudi posameznih umetnic in umetnikov.

Adut Ljubljane v tekmi za EPK 2025: solidarnost
Ena najbolj uporabljenih besed v današnjem času je solidarnost, ki je tudi osnovna tema kandidature MOL-a za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025, kar je obenem tudi druga posebna okoliščina, ki delno določa prednostne naloge in cilje nove kulturne strategije. MOL je namreč še s tremi slovenskimi mesti, Novo Gorico, Ptujem in Piranom, uvrščena v finalni izbor mest, ki se potegujejo na naziv EPK, piše v uvodu strategije.

Med vsebinskimi novostmi so v strategiji naštete: okrepljena mednarodna usmerjenost, okrepljeno kulturno sodelovanje z vsemi 25 občinami znotraj ljubljanske urbane regije, razširitev mreže umetniških rezidenc za domače in tuje umetnike, podpora participativnim kulturnim projektom, ki vključujejo ranljive skupine, podpora skupnostnim projektom z namenom izboljšanja kakovosti življenja v lokalnih okoljih, uvedba transdiscplinarnih programov ter vzpostavitev sistema, ki bo omogočil izvajanje t. i. umetniškega deleža pri investicijskih projektih MOL-a.

Ljubljana je še s tremi slovenskimi mesti – Novo Gorico, Ptujem in Piranom – uvrščena v finalni izbor mest, ki se potegujejo na naziv EPK. Foto: ec.europa.eu
Ljubljana je še s tremi slovenskimi mesti – Novo Gorico, Ptujem in Piranom – uvrščena v finalni izbor mest, ki se potegujejo na naziv EPK. Foto: ec.europa.eu

Ljubljana, svetovno mesto kulture
Kot so zapisali na MOL-u konec junija ob razgrnitvi osnutka strategije javnosti, se zavedajo izjemnega pomena kulture za kakovostno življenje meščank in meščanov. "Umetnost v najširšem pomenu odpira pomembne življenjske teme in širi naša obzorja, zato nanjo ne gledamo kot na strošek, ampak jo vidimo kot investicijo v našo skupno prihodnost," so tedaj zapisali in dodali, da v proračunu za letos za področje kulture namenjajo skoraj 30 milijonov evrov brez investicij.

S strategijo želijo dodatno podpreti umetniško ustvarjalnost v mestu, okrepiti kakovost umetniške in kulturne ponudbe ter mednarodno prepoznavnost Ljubljane. "Naša vizija je, da bo Ljubljana svetovno mesto kulture, to je mesto, ki je mednarodno prepoznavno po svoji bogati kulturni dediščini, sodobni kulturni infrastrukturi, ki omogoča vrhunsko umetniško ustvarjanje, živahnem kulturnem utripu in odličnosti celotne kulturne ponudbe," so tedaj zapisali.

Kot so še navedli, nova kulturna strategija prinaša vrsto vsebinskih novosti, pri njeni pripravi pa so izhajali iz spoznanja, da je napredna samo tista kulturna politika, ki se je sposobna nenehno prilagajati in odgovarjati na izzive tako kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot tudi celotne družbe.