Arce (v sredini) naj bi prejel več kot 50-odstotno podporo volivk in volivcev. Foto: Reuters
Arce (v sredini) naj bi prejel več kot 50-odstotno podporo volivk in volivcev. Foto: Reuters

57-letni Arce po vzporednih volitvah televizije Unitel vodi za več kot 20 odstotkov pred zasledovalcem in glavnim tekmecem Carlosom Meso. Za prvega naj bi namreč volilo kar 52,4 odstotka volivcev, za drugega pa 31,5 odstotka. Na tretjem mestu je s 14,1 odstotka desni kandidat Luis Fernando Camacho.

Arce se je že odzval na izide vzporednih volitev z besedami, da je Bolivija "obnovila demokracijo". "Zelo hvaležen za podporo in zaupanje bolivijskega naroda," je zapisal na družbenem omrežju Twitter in obljubil "obnovo stabilnosti in socialnega miru". "Enotni, z dostojanstvom in suverenostjo," je še zapisal.

Začasna ultrakonservativna predsednica Bolivije Jeanine Áñez, ki je od kandidature na volitvah zaradi premajhne podpore odstopila, je na Twitterju zapisala, da uradnih izidov sicer še ni, a da je po dozdajšnjih podatkih zmagal Arce. Čestitala mu je in ga pozvala, naj vlada z mislijo na Bolivijo in demokracijo.

Vodja bolivijske volilne komisije Salvador Romero je po zaprtju volišč pohvalil volilno nedeljo kot "uspešen dan za demokracijo" in sodržavljane pozval, naj mirno počakajo na uradne izide. Ti bodo sicer počasnejši kot po navadi, saj je komisija letos odpovedala običajno hitro štetje glasovnic, češ da ne more zagotoviti njegove točnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za zmago na volitvah mora kandidat v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zadostuje pa jih tudi 40, če ima deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem. V morebitnem drugem krogu, predvidenem za 29. november, bi lahko bil Arce kljub veliki prednosti poražen, saj naj bi Meso podprle še druge stranke, ki si želijo preprečiti vladanje stranki MAS.

MAS zmagal leto dni po odstranitvi Moralesa

Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki so jih oblasti zaradi pandemije že večkrat preložile. Novembra lani je dotedanji predsednik Morales razglasil zmago za svoj četrti mandat na čelu države, a je opozicija vztrajala, da so volitve zaznamovale prevare. Po več tednih protestov in celo pozivu vojske, naj odstopi, je to storil in zapustil državo. Trenutno živi v Argentini. Kot pravi, sta ga v izgnanstvo prisilili policija in vojska.

Moralesovi podporniki pravijo, da je bil s položaja odstranjen ob državnem udaru. Predsednik je bil skoraj 14 let, od leta 2006 do 2019, v tem času pa je zmagal na trojih zaporednih volitvah.

Od Moralesovega odhoda se je razdor med nasprotnima taboroma po navedbah analitikov v Boliviji le še poglobil. Stabilizacija države naj bi bila tudi po volitvah malo verjetna.

Obstaja tudi bojazen pred ponovitvijo nasilja, kakršno je izbruhnilo po lanskih volitvah in v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Nasilni incidenti in protesti so zaznamovali tudi obdobje pred volitvami. Avgusta so denimo podporniki stranke MAS protestirali zaradi prestavljanja volitev in po državi postavili več cestnih zapor.

MAS z večino tudi v parlamentu

Poleg predsedniških sicer v Boliviji potekajo še parlamentarne volitve. Oba domova kongresa sta trenutno trdno v rokah stranke MAS, ki naj bi po napovedih tudi po volitvah ostala največja stranka, a z manjšo večino.

Bolivija: Zmaga kandidata Gibanja za socializem