Najhujše šele prihaja. Foto: Reuters
Najhujše šele prihaja. Foto: Reuters

Jota je še kot orkan 5. stopnje prešel karibsko otočje Providencia, kjer je zahteval eno smrtno žrtev. S tem je postal Jota prvi orkan najvišje stopnje, ki je dosegel Kolumbijo, je povedal predsednik države Ivan Duque. "Približuje se nam prava bomba," pa je posvaril predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández.

Pred orkanom svarijo tudi iz drugih držav Srednje Amerike in Mehike. Pričakujejo, da se bo orkan premikal proti notranjosti dežele, s tem pa bo izgubil moč. V sredo naj bi se razkrojil nad Srednjo Ameriko.

Jota je tudi najmočnejši atlantski orkan v letošnjem letu in šele drugi novembrski orkan, ki je dosegel najvišjo, peto stopnjo ‒ zadnji takšen je bil leta 1932.

Na območju Karibov se na prihod orkana pripravljajo že več dni. V Hondurasu, Gvatemali in Nikaragvi so že prejšnji teden odredili evakuacijo nižje ležečih obalnih območij. Gre za isto območje, na katerem še vedno odpravljajo posledice divjanja tropskega viharja Eta pred približno dvema tednoma. Eta je zahtevala najmanj 200 življenj.

Zmanjkalo imen za orkane

Letošnja sezona orkanov v Atlantiku je med najdejavnejšimi v zgodovini. Vremenoslovcem je že zmanjkalo klasičnih imen ‒ poimenovali so že 30 tropskih viharjev, od katerih se jih je 13 razvilo v orkane. Dosedanji rekord je bil 28 tropskih viharjev.

Do oktobra, ko se je v vzhodnem Atlantiku pojavil tropski vihar Wilfred, so že porabili vsa predvidena imena za to sezono, zaradi česar so morali začeti uporabljati grško abecedo ‒ prvič po letu 2005. Jota je sicer deveta črka grške abecede.

Vse več tropskih viharjev naj bi bila predvsem posledica podnebnih sprememb. Toplejša morja povzročajo večje število tropskih viharjev, ki postajajo vse močnejši in tudi dlje vztrajajo nad kopnim, pojasnjujejo znanstveniki.

Sunki orkana Jota presegajo 250 km/uro