Muzej filmske akademije je načrtovano odprtje zdaj prestavil na 30. september naslednjega leta. Od začetka projekta ‒ ustanovitev muzeja je bila napovedana leta 2012, odprtje pa predvideno za leto 2017 ‒ so zamude povzročili spori med arhitekti, odkritje ostankov dinozavra na lokaciji gradnje, proračun, ki se je več kot podvojil, odslovitev ustanovitelja in seveda epidemija koronavirusa.

V muzeju bodo na okoli 28.000 kvadratnih metrih predstavljeni eksponati iz zbirke Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, med drugim filmi, plakati, fotografije, snemalne knjige, rekviziti in kostumi. Foto: Academy Museum of Motion Pictures
V muzeju bodo na okoli 28.000 kvadratnih metrih predstavljeni eksponati iz zbirke Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, med drugim filmi, plakati, fotografije, snemalne knjige, rekviziti in kostumi. Foto: Academy Museum of Motion Pictures

Odpreti že v aprilu bi bilo neodgovorno
Razlog za to, da se bo muzej odprl šele 30. septembra (in ne 30. aprila, kot so napovedali nedavno), je nepredvidljivo stanje epidemije: težko je napovedati, kdaj se bo javno življenje začelo normalizirati. "Glede na trenutni porast covida-19 bi bilo neodgovorno vztrajati pri aprilskem odprtju," je za The New York Times pojasnil direktor Bill Kramer. "Ne gre za to, da ne bi bili pripravljeni. Delo se premika po načrtih. Za urnikom ne zaostajamo."

Predsednik muzejskega upravnega odbora Ted Sarandos, je v izjavi za javnost dodal: "Vse je samo stvar potrpljenja, potrpljenja vseh, ki se veselimo odprtja 30. septembra". Galaprireditev zaprtega tipa se bo odvila že 25. septembra.

Toda kako so izbrali ravno ta datum? Predstavnik studia Warner je denimo pred kratkim komentiral, da bo še celo decembra težko predvajati in izdajati filme v takem tempu, kot smo ga navajeni iz preteklosti. Kramer pojasnjuje, da je poletje slabo obdobje za odpiranje kulturnih ustanov (ljudje so preveč razkropljeni), odprtje na začetku septembra pa bi se križalo s filmskima festivaloma v Telluridu in Torontu.

Sijajna arhitektura Renza Piana
Akademija (Academy of Motion Picture Arts and Sciences) pri svojem novem projektu ni gledala na stroške. Na elegantni stari zgradbi na Wilshire Boulevardu v Los Angelesu, ki jo povezujejo stekleni mostovi, se po novem boči kolosalna futuristična kupola; pročelje muzeja je okrašeno s 350 tisoč zlatimi mozaičnimi lističi. Konstrukcijo, izdelano iz stekla, jekla in betona, je zasnoval italijanski zvezdniški arhitekt Renzo Piano, najbolj znan po stavbah, kot sta Center Pompidou v Parizu in trikotni nebotičnik The Shard (Črepinja) v Londonu. V notranjosti oble je umeščen velik kinematograf s tisoč sedeži, zunaj pa je ogromna terasa, s katere je mogoče v daljavi videti grič z znamenitim napisom Hollywood.

Novembra so v muzej že naselili repliko
Novembra so v muzej že naselili repliko "Brucea", morskega psa, ki je teroriziral dopustnike v Spielbergovi uspešnici Žrelo. Foto: AP

Od začetnih 200 milijonov dolarjev (181 milijonov evrov) so se stroški te veličastne zgradbe več kot podvojili: doslej je stal že 482 milijonov dolarjev.

Od ogrinjala Bele Lugosija do vrat Rickovega lokala iz filma Casablanca
Zgodovina filma bo predstavljena na skoraj 30 tisoč kvadratnih metrih, razporejenih po šestih nadstropjih, in tudi v sami kupoli. Ne gre za muzej oskarjev, čeprav bodo seveda na ogled tudi ti kipci, bo to zgolj majhen del muzejskih eksponatov. Filmska akademija ponuja veliko zbirko filmov, fotografij, plakatov, kostumov in scenarijev. Sam muzej hrani več kot 3500 kosov. Med njimi so denimo ogrinjalo, ki ga je leta 1931 Bela Lugosi nosil kot grof Drakula, Dorothyjini rdeči čeveljčki iz Čarovnika iz Oza, znameniti filmski kostumi Shirley Temple, Marlene Dietrich, Elizabeth Taylor in Humphreyja Bogarta, pa tudi mehanska lutka morskega psa iz grozljivke Žrelo ali pa vrata v Rickov lokal iz Casablance.

Zvezda smrti
Muzej ima tudi že več vzdevkov: nekateri ga imenujejo Zvezda smrti (Death star), po sferični Zvezdi smrti iz filmov Vojna zvezd. Spet drugi so ga poimenovali po okrogli vesoljski ladji Aries 1B iz filma 2001: Vesoljska odiseja Stanleyja Kubricka. In obiskovalci muzeja bodo dejansko imeli priložnost v živo videti ta rekvizit s snemanja te vesoljske klasike v letu 1968, ki predstavlja enega izmed vrhuncev muzejske zbirke.