Ker je prvo leto po njegovi izvolitvi državo vodila začasna vlada, Moise trdi, da mu pripada še leto dni predsedovanja. Tako se v najrevnejši karibski državi, kjer 60 odstotkov prebivalcev živi z manj kot dvema dolarjema na dan, politična kriza poglablja.

Protivladni protesti so v haitijski prestolnici Port-au-Prince, kjer so mnoge stavbe od potresa leta 2011 kljub finančni pomoči iz tujine še vedno uničene, že nekaj vsakdanjega. Tu se zbira na tisoče protestnikov, ki vlado obtožujejo, da skuša vzpostaviti novo diktaturo, predsedniku in drugim uradnikom pa očitajo korupcijo.

Na večinoma mirnih shodih občasno izbruhnejo nemiri, protestniki po nekaterih delih prestolnice gradijo barikade in kurijo ognje, policija pa je proti njim že večkrat uporabila solzivec in nanje streljala z gumijastimi naboji. Ukrepi varnostnih sil so protestnike že večkrat ustavili, ko so se skušali združevati na ulicah.

Kdaj se bo iztekel predsednikov mandat?

Moise trdi, da se mu bo mandat iztekel 7. februarja prihodnje leto, pri čemer se sklicuje na to, da je leta 2017, ko je na volitvah glasovalo nekaj več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev v državi, dobil petletni mandat.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da nekatere institucije, ki bi lahko ukrepale in Moisejev predsedniški mandat skrajšale, za to nimajo potrebnih pooblastil, vključno z ustavnim svetom, ki naj bi v državi obstajal le na papirju.

Podpora ZDA

Mandat haitijskega predsednika Moïsa se bo iztekel 7. februarja 2022, je sporočila administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna.

"V skladu s stališčem Organizacije ameriških držav (OAS) o potrebi po demokratičnem prenosu izvršne oblasti bi moral novi izvoljeni predsednik naslediti predsednika Moïsa, ko se bo njegov mandat 7. februarja 2022 iztekel," je pojasnil tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price.

"Haitijsko ljudstvo si zasluži priložnost, da izvoli svoje voditelje in obnovi demokratične institucije na Haitiju," je še dejal Price in poudaril, da ameriško veleposlaništvo na Haitiju "vse politične sile dosledno poziva k temu, naj se držijo duha svoje ustavne ureditve".

Izjava podpore Bidnove administracije je za Moïsa ključnega pomena, ko se spoprijema s pritiskom politične opozicije. Predsednik Haitija uživa tudi podporo večjega dela mednarodne skupnosti, kar protestniki obsojajo.

ZN: Pravna država propada

V Haitiju se je po navedbah Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (ZN) ustvarilo "ugodno okolje za nadaljnje nasilje" s tem, ko pravna država propada. Mednarodna pomoč bi lahko pripomogla k izboljšanju razmer, navaja organizacija, ki pa hkrati priznava, da tuja podpora deloma pripomore tudi k zaostrovanju nasilja in korupcije.

Vodja urada Organizacije Združenih narodov na Haitiju (BINUH) Helen Meagher La Lime je Varnostnemu svetu sporočila, da so se delitve, ki so državo zaznamovale v času mandata predsednika Moïsa, še bolj zaostrile.

Haiti je bil po njenem mnenju pahnjen v novo krizo, odkar je januarja 2020 tamkajšnji parlament prenehal delovati, predsednik pa je z odlokom preložil predsedniške volitve in nadaljeval vladanje. V odgovor so se na ulice zgrnile množice ljudi, ki redno zahtevajo Moïsov odstop.

"Samo demokratična prenova, ki bo rezultat hitre izvedbe verodostojnih in preglednih volitev, na katerih bo prebivalstvo sodelovalo, lahko Haitiju omogoči, da premaga dolgotrajno politično krizo," po poročanju spletne strani ZN-ja ugotavlja Helen Meagher La Lime.

To bi haitijski družbi in voditeljem omogočilo, da z izvajanjem upravnih ter gospodarskih reform državo vrnejo na pot trajnostnega razvoja, je dodala.

Moïse ne odstopa

Predsednik Moïse, ki se je sestanku ZN-a pridružil iz Port-au-Princea, je svoje vladanje zagovarjal in dejal, da se trenutno ne spopada le s pandemijo covida-19, ampak tudi s "pokvarjenimi oligarhi" in z "radikalno in nasilno opozicijo", ki je že večkrat poskušala izpeljati državni udar.

Napovedal je, da bodo parlamentarne volitve, ki naj bi potekale oktobra leta 2019, v državi septembra letos. Ob tem Helen Meagher La Lime opozarja, da bi lahko te volitve zaradi nizkih sredstev in šibke pomoči iz tujine ponovno prestavili.

Vsakodnevne ugrabitve: "Ljudje se bojijo potovati"

Še en razlog obstaja, da se prebivalci združujejo v proteste: ugrabitve.

Kot poroča Al Džazira, so v obubožani državi vse pogostejše ugrabitve ljudi. Od nun do prodajalcev na tržnici in celo otrok – proti temu ni varen nihče. Preteklo leto je bilo po neuradnih podatkih nekaterih humanitarnih organizacij ugrabljenih okrog tisoč prebivalcev Haitija, kriminalci pa od družine ugrabljenega zahtevajo denar.

Ugrabitve organizirajo predvsem kriminalne združbe, ki pri tem ostajajo nekaznovane, poroča Sky News. Opozicija predsednika obtožuje, da za svoje politične cilje to ravnanje tolp dopušča ali ga celo spodbuja.

Prebivalci se skušajo zaščititi tako, da s seboj po opravkih nosijo mačete. "Ljudje se bojijo potovati," je za omenjeni medij pojasnila prebivalka Haitija Brunelie in nadaljevala: "Če se usedem v svoj avto, se sprašujem, ali bom jaz naslednja. Zdaj tja, kamor bi zlahka hodila, ne hodim več, ampak se vozim – povsod je enako."

Kadar ugrabitelji od družin zahtevajo znesek, ki ga družinski člani ne morejo zagotoviti, žrtve ubijejo.

Kriminalci od družin zahtevajo od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč evrov. Kot poroča Vice World News, pa so v zadnjem času ti zneski za ljudi, ki jih ugrabijo v najrevnejših delih prestolnice, kjer je opozicija zelo močno zasidrana, poskočili v nebo.

Poleg ugrabitev se v državi širi nasilje med različnimi tolpami, ki so požgale celotne dele naselij, ljudje pa so ostali brez strehe nad glavo.

Ko so konec januarja tik pred vhodom v šolo nasilno ugrabili 10-letnega dečka v mestu Carrefour, se je oglasil tudi predsednik Moïse in prebivalce pozval, naj pri reševanju te ugrabitve sodelujejo s policijo.

"Tolpe so postale močne, arogantne, ker jih varuje država, oborožene so in imajo denar ter strelivo, vpletene so v poboje, umore in ugrabitve," je za prej omenjeni medij pojasnil Pierre Esperance iz Haitijske nacionalne mreže za varstvo človekovih pravic.

"Število ugrabitev se je povečalo od oktobra. To je zato, ker tolpe pravijo, da jim uprava od avgusta ni dajala denarja. Tolpe trdijo, da je to razlog za ugrabitve – da s tem zaslužijo," je še pojasnil.

Nenavadne aretacije

Po besedah ​​tiskovne predstavnice ZN-a Liz Throssell so sodnika haitijskega vrhovnega sodišča v začetku februarja aretirali v sumljivih okoliščinah, ki bi bile lahko nezakonite. Skupno je bilo tedaj prijetih še 21 ljudi, 17 jih je še vedno v priporu. Tudi sodnika so že izpustili a so ga prisilili v izredno upokojitev in ga nadomestili z drugim sodnikom.

"To vzbuja skrb glede neodvisnosti sodstva in še bolj spodkopava delitev oblasti na Haitiju," je dejala Liz Throssell. Poudarila je, da je spoštovanje pravne države najpomembnejše. "Zdaj je to ključnega pomena zaradi vse hujših političnih napetosti in vse večjega nestrinjanja, ki ga ljudje izražajo s protesti," je dejala.