Imola je tradicionalno Ferrarijev dom. Moštvo iz Maranella srčno upa, da se bo letos odrezalo precej bolje od lani, ko je v Imoli osvojilo 5. in 12. mesto. Foto: EPA
Imola je tradicionalno Ferrarijev dom. Moštvo iz Maranella srčno upa, da se bo letos odrezalo precej bolje od lani, ko je v Imoli osvojilo 5. in 12. mesto. Foto: EPA

Lani se je dirka na izjemno priljubljenem dirkališču Dina in Enza Ferrarija vrnila na koledar kraljice motošporta po dolgih 14 letih. Progo dirkači naravnost obožujejo, tudi med navijači je izjemno priljubljena.

Imola je kultni status v preteklosti pridobila zaradi 'tifosov'. Dirkališče je pravzaprav Ferrarijev dom, zato so bile na dirkah za VN San Marina tribune vselej nabito polne privržencev 'poskočnega konjička' iz Maranella.

Dirkališče Enza in Dina Ferrarija je poskrbelo za številne nepozabne dirkaške boje, žal pa tudi za najbolj črn dirkaški konec tedna v zgodovini formule ena.

Francoz Patrick Tambay je 1. maja 1983 poskrbel za pravo katarzo med 'tifosi', ko je s ferrarijem dobil dirko za VN San Marina v Imoli. Dan je bil prežet s čustvi, saj je zmagal v dirkalniku Gillesa Villeneuva, ki se je smrtno ponesrečil slabo leto predtem na dirki za VN Belgije v Zolderju. Foto: AP
Francoz Patrick Tambay je 1. maja 1983 poskrbel za pravo katarzo med 'tifosi', ko je s ferrarijem dobil dirko za VN San Marina v Imoli. Dan je bil prežet s čustvi, saj je zmagal v dirkalniku Gillesa Villeneuva, ki se je smrtno ponesrečil slabo leto predtem na dirki za VN Belgije v Zolderju. Foto: AP

Dirkališče odprto leta 1953
Zgodovina dirkališča Enza in Dina Ferrarija sega v leto 1948, ko so progo tudi začeli graditi. Enzo Ferrari je bil takrat svetovalec, pet let pozneje je bilo dirkališče pripravljeno za motošportne preizkušnje. Leta 1970 je na seji mestnega sveta župan Imole želel počastiti Ferrari in njegovo vlogo v motošportu, zato je dirkališče poimenoval po Enzovem sinu Dinu Ferrariju, ki je leta 1956 umrl pri komaj 24 letih. Ko je leta 1988 umrl še Enzo, so v naziv dirkališča dodali še njegovo ime. Skozi leta so progo večkrat preuredili, nazadnje po črnem koncu tedna leta 1994, ko se je za vedno poslovila stara oblika zloglasnega zavoja Tamburello. Zadnja večja sprememba na progi se je zgodila pred štartno-ciljno ravnino, kjer ni več šikane.

Nelson Piquet, prvi zmagovalec dirke formule ena v Imoli. Na tem dirkališču je slavil še leto dni pozneje na VN San Marina. Foto: AP
Nelson Piquet, prvi zmagovalec dirke formule ena v Imoli. Na tem dirkališču je slavil še leto dni pozneje na VN San Marina. Foto: AP

Piquet dobil prvo dirko v Imoli
Prvič se je karavana formule ena v Imoli ustavila leta 1980. Tedaj so preurejali dirkališče v Monzi, zato so dirko za VN Italije izjemoma izpeljali v pokrajini Emiliji - Romanji. Proga je bila tedaj dolga točno pet kilometrov, po 60 krogih se je zmage veselil Brazilec Nelson Piquet (Brabham), na odru za zmagovalce pa sta se mu pridružila še williamsa, Avstralec Alan Jones in Argentinec Carlos Reutemann. Piquet je s tretjo zmago v sezoni v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo za pičlo točko na prvem mestu prehitel Jonesa. Do konca sezone sta bili še dve dirki, obe je dobil Jones in zanesljivo osvojil svoj edini naslov svetovnega prvaka v kraljici motošporta.

Od leta 1981 dirka za VN San Marina
Ker so bili dirkači (in navijači) nad dirko za VN Italije leta 1980 navdušeni, se je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) odločila, da bo Imolo uvrstila na koledar formule ena tudi v prihodnji sezoni. Nastala je dirka za VN San Marina, ki je potekala od leta 1981 do 2006. Dirka, ki so jo številni ljubitelji motošporta vsako leto nestrpno čakali, saj je po navadi prinašala ogromno zanimivih dvobojev na stezi in zgodb, še posebej veliko veselja je prinesla privržencem Ferrarija, ki so se zmage moštva iz Maranella veselili osemkrat (kar sedemkrat je na najvišji stopnički stal Michael Schumacher).

Imola 1994 za vedno spremenila formulo ena

Na dirki za VN San Marina leta 1994 je dva kroga po ponovnem začetku dirke Ayrtonov williams FW16 v ovinku Tamburello s hitrostjo 307 km/h zletel s steze in treščil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka. Takole je bil po trku videti njegov dirkalnik. Foto: EPAIz ene tragedije v drugo
Ob omembi Imole se večina spomni dogodkov 1. maja 1994. Tedaj se je konec tedna začel grozljivo, že v petek se je med prostim treningom Rubens Barrichello razletel na progi. Dirkalnik je dvignilo visoko v zrak, organizatorji so se bali, da bo pristal na tribuni med gledalci, a se je od zaščitne ograde na veliko olajšanje vseh odbil nazaj na stezo. Barrichello jo je kljub večkratnemu prevračanju svojega jordana odnesel le z zlomljenim nosom in roko. Dirkači so bili pretreseni ob ogledu posnetka nesreče, a so kljub vsemu pogumno sedli v dirkalnike za sobotne kvalifikacije, med katerimi je ugasnilo življenje Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja. Ta je, potem ko se mu je sprednje krilce zagozdilo pod gume, pred zavojem Villeneuve pri 315 km/h trčil v zid in se smrtno poškodoval. Za mrtvega so ga razglasili ob prihodu v bolnišnico v Bologni, to je bila prva smrtna žrtev v formuli ena po 12 letih. Za Avstrijca je bil to šele tretji dirkaški konec tedna v karieri formule ena.

Smrt Salzburžana je prizadela vse, še najbolj Ayrtona Senno, ki se je požvižgal na pravila Mednarodne avtomobilistične zveze, sedel v avtomobil in se odpravil na kraj nesreče, kjer je poskušal razumeti, kaj se je zgodilo, ter poskrbeti, da se kaj takšnega ne ponovi. Dirkači so se pred nedeljsko dirko še enkrat srečali in se pogovorili o nevarnostih na progi. Nato so se odpravili na štartna mesta.

Trenutek, ko je duša zapustila telo
Senna je svojo zadnjo dirko začel prvi, obetal si je še četrto zmago v San Marinu. Že po nekaj metrih po začetku sta trčila Pedro Lamy in J. J. Lehto, zaradi česar je na stezo zapeljal varnostni avtomobil. Ko se je ta v petem krogu umaknil, se je dirka nadaljevala z letečim štartom. Senna je odbil vse napade Schumacherja in ostal v vodstvu, a je le dva kroga pozneje iz neznanega razloga pri 307 km/h zletel s steze v zavoju Tamburello in trčil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka Santerna. Dirka je bila prekinjena, televizijske kamere pa so hip zatem v svet ponesle sliko negibnega dirkaškega zvezdnika, ki je sprva še rahlo premaknil glavo, nato pa omagal. "Deloval je mirno. Privzdignil sem njegove veke in iz njegovih zenic je bilo jasno, da ima hudo poškodbo glave. Dvignili smo ga in ga položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem čutil, kako je v tistem trenutku duša zapustila njegovo telo," je Brazilčeve zadnje trenutke opisal Sid Watkins, tedanji vodja zdravniškega osebja v formuli ena. V Sennovem dirkalniku so pozneje našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je najverjetneje želel razviti med častnim krogom po koncu dirke in z njo počastiti spomin na tragično umrlega Ratzenbergerja.

Schumi prepričan, da bo Ayrton preživel
Brazilca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Bologni, kjer so ga pozneje razglasili za mrtvega. Njegova smrt je milijonom po svetu strla srca, dirkači so bili neposredno po dirki, ko še niso vedeli, kako hudo jo je skupil trikratni svetovni prvak, vidno šokirani, zmagovalna trojka na odru za zmagovalce ni odprla šampanjca. "Dve uri po dirki je do mene stopil Watkins in mi dejal, da je zadeva zelo resna. Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Enostavno nisem prišel do te točke, prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal Schumacher, ki je v dramatični končnici - Damon Hill se mu je približal na le točko zaostanka - tistega leta prvič postal svetovni prvak.

Brazilske solze v potokih
Od Senne se je poslovila nepregledna množica Brazilcev, po nekaterih podatkih naj bi se na ulicah Sao Paula na dan pogreba zbralo več kot tri milijone ljudi, ki so se želeli posloviti od dirkaške legende. Od njega so se poslovili številni funkcionarji in dirkači iz sveta motošporta, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila na pogreb.

Lewis Hamilton, zmagovalec krstne dirke za VN Emilije - Romanje v Imoli. Foto: EPA
Lewis Hamilton, zmagovalec krstne dirke za VN Emilije - Romanje v Imoli. Foto: EPA

Hamilton le dočakal dirko (in zmago) v Imoli
Lansko preizkušnjo v Imoli, prvo dirko za VN Emilije - Romanje, je dobil Lewis Hamilton, čeprav mu v prvem delu dirke ni kazalo najbolje. Že na štartu je z drugega padel na tretje mesto, a se mu je po polovici dirke široko nasmehnila sreča. Izkoristil je zelo kratko obdobje virtualnega varnostnega avtomobila, opravil postanek in si zagotovil več sekund prednosti pred Valtterijem Bottasom, ki jo je zadržal do konca, in se razveselil svoje 93. zmage v karieri. Pri Mercedesu pa so imeli še en razlog za veselje: dvojna zmaga je moštvu iz Brackleyja tudi teoretično zagotovila naslov konstruktorskega svetovnega prvaka – sedmega zapored –, s čimer so postavili svojevrstni rekord. Ob dvojni zmagi Mercedesa je tretje mesto na dirki zasedel Daniel Ricciardo z renaultom.

Dirka v nedeljo ob 15.00
Dogajanje v Imoli se bo začelo s prvim prostim treningom v petek ob 11. uri, ob 14.30 je na sporedu še drugi prosti trening. Tretji prosti trening je v soboto ob 11. uri, ob 14. uri se bodo začele kvalifikacije. Dirka za VN Emilije - Romanje se bo začela v nedeljo ob 15.00.

Hamilton po slabšem štartu do lanske zmage v Imoli