Oscar Robertson je bil v 60. letih junak nenavadne statistične prvine, v kateri košarkar v treh od petih kategorij zbere vsaj deset teh elementov (torej točk, skokov, podaj, ukradenih žog ali blokad). Na 1040 tekmah rednega dela mu je to uspelo kar 181-krat.

Skoraj pol stoletja pozneje je ta rekord zrušil Russell Westbrook, ki je odigral natanko sto tekem manj. A kaj nam povedo te številke? Najprej podrobneje poglejmo kariero 32-letnika.

Opomba: osmina finala − 1. krog končnice; četrtfinale − konferenčni polfinale; polfinale − konferenčni finale; finale − veliki finale Lige NBA.

V prvih šestih sezonah je skupaj nanizal "le" osem trojnih dvojčkov. Kar je razumljivo, to je bilo obdobje, ko je bil nedvomni prvi motor ekipe Kevin Durant, v ekipi pa je bil takrat še James Harden.

Njegov števec trojnih dvojčkov se je v resnici zares ogrel šele v sezoni 2014/2015, ključni dogodek pa je bila poškodba Duranta, zaradi česar je igra Thunderja stekla izrazito bolj prek Westbrooka. Ta je dobil dirigentsko palico, a ekipa je ostala celo brez uvrstitve v končnico.

Zanimiv je učinek ekip v končnici, ki so imele najboljšega igralca v statistiki trojnih dvojčkov za posamezno sezono.

Izkupiček v zadnjih 12 sezonah kraljev te statistike v končnici je v resnici precej boren, saj se ekipa enkrat sploh ni uvrstila v končnico, enkrat samkrat je igrala v finalu, skupni izkupiček pa je bil zelo boren: 11 zmag in 11 porazov. Z drugimi besedami to v povprečju pomeni zgolj uvrstitev med najboljših osem ekip.

Trojni dvojček je predvsem statistika, zelo seksi statistika, ki pa bolj kot o kakovosti in širini košarkarske ekipe govori o sposobnostih in večplastnosti posameznega zvezdnika. Ki zna zadevati, razigravati, skakati. A te izjemne številke se le redko nadgradijo v tisto, po čemer vsi hlepijo − šampionski prstan.