Ministri za kulturo držav članic so na današnjem zasedanju Sveta EU-ja za izobraževanje, mladino, kulturo in šport sprejeli več sklepov. Prvi sklop sklepov se veže na okrevanje, odpornost in vzdržnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja, drugi sklop pa na okrevanje in preoblikovanje medijskega sektorja.

Slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti je ob potrjevanju sklepov poudaril, da v Sloveniji podpiramo celostni pristop k iskanju rešitev za okrevanje kulture in ustvarjalnih sektorjev. Še zlasti pa poenotenje mehanizmov za črpanje sredstev na evropski ravni in možnosti financiranja iz drugih evropskih skladov, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Razprava je tekla tudi o diverzifikaciji finančnih virov in ukrepov za varstvo ter zaščito evropske kulturne dediščine. "Že v stabilnih finančnih razmerah je dobro, če so za družbenokoristne projekte na voljo različni viri financiranja, kar zagotavlja večjo fleksibilnost in hkrati omogoča, da posamezni projekti uporabijo vsebinam prilagojene vire in kombinirajo različne vire. Diverzifikacija finančnih virov, ki so na voljo dediščinskim projektom, je še pomembnejša v kriznih časih, čemur smo priča tudi danes," je poudaril slovenski minister za kulturo.

Sorodna novica Razstava v Bruslju odpovedana, neuradno zaradi izbora umetnikov

Kultura kot generator ponovnega gospodarskega zagona
Dodal je, da je kriza ob pandemiji pokazala, da sta kultura in kulturna dediščina lahko izjemna generatorja ponovnega zagona pri okrevanju gospodarstva. Zaradi tega je pomembno, da se več evropskih in nacionalnih sredstev usmeri v obnovo in oživljanje kulturne dediščine, tudi v povezavi s turizmom. Po njegovih besedah se v Sloveniji prav zato trudimo zagotoviti različne vire financiranja za kulturo – tako imamo letos rekorden proračun za kulturo, izvajati se je začel t. i. kulturni evro, zagotovljena so tudi dodatna sredstva iz instrumenta za odpornost in okrevanje.

Nadalje je Simoniti ob predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja s področja kulture in avdiovizualne politike ter medijev pojasnil, da se bo z izborom prednostnih nalog nadaljevalo uresničevanje ciljev evropskih politik, ki so začrtane v triu predsedstva, ki ga poleg Slovenije tvorita še Nemčija in Portugalska. Slovenske prednostne naloge s področja kulture in avdiovizualne politike ter medijev bodo torej inovativni potencial kulture in konkurenčnost evropskih vsebin ter spoprijemanje s posledicami pandemije covida-19 v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Vaska Simonitija v Bruslju spremljajo vodja kabineta ministra za kulturo in uradna govorka ministrstva za kulturo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ju Breda Mulec, namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri Svetu EU-ja Tamara Weingerl Požar ter svetovalec za kulturo in avdiovizualne zadeve pri stalnem predstavniku Republike Slovenije pri EU-ju Sašo Gazdić. Foto: BoBo
Vaska Simonitija v Bruslju spremljajo vodja kabineta ministra za kulturo in uradna govorka ministrstva za kulturo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ju Breda Mulec, namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri Svetu EU-ja Tamara Weingerl Požar ter svetovalec za kulturo in avdiovizualne zadeve pri stalnem predstavniku Republike Slovenije pri EU-ju Sašo Gazdić. Foto: BoBo
Sorodna novica Simoniti na seminarju Ponovno odkritje Evrope o kulturnem turizmu po pandemiji

Izvirnost, kulturna raznolikost in svoboda ustvarjanja
"Naslovili bomo široko polje ustvarjalnosti, kulturnih pravic in dediščine, ki predstavlja osrednje izhodišče snovanja trajnostnih rešitev in razvojnega preboja EU-ja. Naslovili bomo vprašanja, kako na globalnem digitalnem trgu čim bolj uspešno in konkurenčno izrabiti ključne prednosti evropskih vsebin: to pa so njihova izvirnost, kulturna raznolikost in svoboda ustvarjanja. Sledili bomo razvoju ukrepov, vzpostavljenih za konkurenčni in trajnostno vzdržni evropski avdiovizualni in medijski trg. Svoboda ustvarjanja in izražanja ter kulturna raznolikost so pogoj in dodano vrednost razvoja sektorja," je dejal Simoniti v predstavitvi. Ob siceršnjem nizu kulturnih dogodkov pa je napovedal tudi dve osrednji strokovni konferenci v času slovenskega predsedovanja – eno o dediščini kot spodbudi za trajnostni razvoj ter drugo o dostopnosti ter konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.

Ob robu zasedanja Sveta EU-ja se je sešel še z evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyjo Gabriel. Posebno pozornost sta namenila pobudi Evropske Komisije Novi evropski Bauhaus – kakovostna arhitektura in grajeni prostor. Pobuda opozarja na to, kar želimo med slovenskim predsedovanjem poudariti tudi mi: trajnostne rešitve bivanja lahko dosežemo le s tehtnim premislekom o odgovornosti za prihodnost naše dediščine in kulturnega izročila. Popoldne se bo minister sešel še s predsednico Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje (CULT) Sabine Verheyen.

V Bruslju navdušenje nad EPK 2025
Z ministrstva so sporočili še, da v Bruslju pozitivno odmeva predstavitev projekta Evropska prestolnica kulture 2025 – Nova Gorica skupaj z Gorico pod geslom Brez meja/Borderless. Podporo projektu so še posebej izrazili italijanski minister za kulturo in turizem Dario Franceschini, nemška ministrica za kulturo Monika Grütters in omenjena evropska komisarka Gabriel.

Ministra Simonitija naj bi zmotil eden od avtorjev, Arjan Pregl
Ministrstvo za kulturo se v današnjem sporočilu za javnost ni dotaknilo odpovedi razstave slovenskih umetniških del v Bruslju, ki bi bila na ogled med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja. Postavitev je odpovedala Slovenija, neuradno prav zaradi nestrinjanja Simonitija z izborom avtorjev.

Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih je pripravljal kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije. V Koroški galeriji jih je odpoved presenetila, saj imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del pa je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom, je povedala direktorica Andreja Hribernik, ki lahko o vzrokih odpovedi zgolj ugiba, saj uradnega obvestila z ministrstva za kulturo še niso prejeli. Po neuradnih informacijah naj bi ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je stalna praksa, želeli predstaviti ob razstavi.

Neuradno naj bi to bil Arjan Pregl, ki situacijo komentira tako: "To je izrazito avtoritarna, lahko rečemo čisto partijska gesta, da politika od zgoraj navzdol povozi stroko." Za oddajo Dogodki in odmevi je slikar povedal še, da je pri tem ironično to, da so bila dela šestih slovenskih umetnikov v zbirko Evropskega parlamenta odkupljena leta 2012 in da torej tudi to morebitno sporno delo že od tedaj visi v Bruslju. "Bo pa s to gesto, umikom razstave, minister preprečil Sloveniji, da se predstavi, in dejansko preprečil nič krivim, nič dolžnim preostalim 18 kakovostnim slovenskim likovnim umetnikom, da v Evropi pokažejo svoja dela," je še dodal Pregl.