Zgodba pevca Damiana Davida, baskitaristke Victorie De Angelis, kitarista Thomasa Raggija in bobnarja Ethana Torchia sega v gimnazijske čase in leto 2016. Ker so za prijavo na lokalno glasbeno tekmovanje mladih bendov Pulse potrebovali ime, so naprtili De Angelisovi (katere družinsko drevo sega na Dansko) nalogo, da navrže nekaj danskih besed. Nastal je Måneskin oz. mesečina.

Sorodna novica Na Sanremu zmago slavijo rockerji Måneskin: "Naredili smo revolucijo"

Rockovska zasedba iz Rima je na domačih tleh zaslovela v televizijskem glasbenem šovu X Factor - šovu, iz katerega se največkrat rojevajo popzvezde. Na njem ni zmagala, toda vseeno je bila to za rokerje odskočna deska. Morda je za četverico že kar nehvaležno uporabljati besedo rokerji, ker postavljajo novo definicijo te besede, s tem ko se ne pustijo, da bi se zadovoljili s konformizmom. Niso uporniki brez razloga. Upirajo se umetnim predstavam sveta in predstavljajo pobeg v izražanje lastne avtentičnosti, tudi če to pomeni, da paradirajo v visokih petah, z nalakiranimi nohti, včasih na pol razgaljeni, včasih oblečeni v mrežaste in najlonske obleke.

S sporočilom, da je drugačnost popolnoma sprejemljiva, so prišli v Rotterdam, kamor jih je pripeljala zmaga na San Remu. "Zmago posvečamo tistemu profesorju, ki nam je ves čas govoril Bodite tiho in dobri," so po zmagi doma povedali člani rockovske zasedbe. Tudi sicer je uvrstitev generacije izvajalcev, ki ni domača v sanremskem gledališču Ariston, po svoje zgodovinska, delno pa je tudi plod izbire umetniškega vodje in voditelja festivala, televizijskega voditelja Amadeusa. "Zagnali smo revolucijo," so zmagovalci tako tvitnili po zmagi.

Evrovizijski oboževalci so jih vzeli za svoje še preden so odpotovali na Nizozemsko. Njihov nastop na prvi vaji je odgnal še zadnje dvome, da so rokerji "zašli" na tuje igrišče. Vse od prihoda v Rotterdam svoje delo opravljajo z izrednim občutkom sproščenosti in hkrati resnosti. Noben intervju jim ni v breme, nobene vaje ne opravijo polovičarsko in nasploh dajejo vtis, kot da so ustvarjeni za Evrovizijo.

Pred njihovim najbolj pomembnim nastopom v soboto, smo z njimi izmenjali nekaj besed preko - temu času primerno - Zooma.

Kaj pravzaprav pretehta, da gre bend, ki je ustvarjen, da igra v živo, na Evrovizijo?

Victoria De Angelis: Nastop na Evroviziji nam predstavlja veliko priložnost. Bili smo presrečni, da smo sploh lahko prišli sem. Že na odru San Rema smo želeli gledalcem, ki so nas spremljali preko televizijskih sprejemnikov, prenesti svojo energijo, ki jo ustvarjamo na nastopih v živo. Naš odrski nastop je zasnovan tako, da je videti kot pravi koncert, kar je za nas najbolj pomembno.

Spomnim se, da je minilo le nekaj ur po vaši zmagi na San Remu, ko ste sporočili, da potrjujete udeležbo na Evroviziji. Kako dobro ste poznali od prej izbor?
Victoria De Angelis: Ne vem, če smo vedeli, v kaj se spuščamo (smeh vsi), ampak smo srečni, da smo tu, čeprav gre za težko delo.
Ethan Torchio: Res je.

Na San Remu je svoj pečat skladbi pustil tudi orkester. Kakšna je bila za vas izkušnja igranja z orkestrom?
Damiano David: Zelo smo uživali ob delu z orkestrom. Dirigent Enrico Melozzi je opravil izjemno delo, ker ni lahek zalogaj prilagoditi skladbo, kot je naša, orkestru. Mislim, da mu je uspelo obdržati identiteto skladbe, tako da je bilo 'super kul' sodelovati z orkestrom, ker čutiš glasbo za svojim hrbtom.
Victoria De Angelis: Tako je - čutiš energijo 40 ljudi za seboj.
Damiano David: Potiskajo te naprej. Naredijo nov zvok. Ampak za Evrovizijo smo želeli, kot je že omenila Victoria, da ponudimo gledalcem občutek nastopa v živo, zato smo se odločili za drugačni odrski nastop.

Ali ste z mislijo, da na Evroviziji ne bo orkestra, vpeljali pirotehniko?
Damiano David: To ni zamenjava (smeh), čeprav je tako videti (ob tem se nasmehne De Angeliseva op. a.).

Kako gledate na ironijo trenutnega časa, da lahko prideš do množic in jih zabavaš le še preko kamere? Kako se sami spopadate z novo realnostjo?
Victoria De Angelis: Zelo pogrešamo nastope v živo, kjer lahko začutimo in se dotaknemo ljudi v občinstvu. Zelo nas veseli, da bomo v evrovizijski dvorani nastopili pred občinstvom. Na naši tretji vaji, na kateri so bili prisotni obiskovalci v dvorani, smo začutili toliko energije in topline od njih, da smo znova pomislili, kako močno si želimo nastopati v živo. Za nas je najbolj pomembno, da delimo svojo glasbo v živo s našimi oboževalci. In seveda so koncerti edini način, da lahko to željo uresničimo.
Damiano David: Tudi ob misli, da bo za kamero več milijonov gledalcev, se mi postavijo kocine pokonci (smeh).

"In casa mia non c’è Dio."* Gre za verz, s katerim se lahko poistoveti marsikateri predstavnik vaše generacije. Kakšna je filozofija za Måneskin?
Damiano David: Najbolj stremimo k temu, da smo vedno avtentični - da se predstavimo takšni, kot smo. Vsa naša glasba temelji na lastnih izkušnjah, zato želimo na odru pokazati lastne identitete in držo. Želimo se osredotočiti na svojo glasbo in razvoj naših identitet in skladb. Zelo smo srečni, da smo na Evroviziji s skladbo, ki nas zelo lepo predstavlja.

Coraline, Vent’anni in tako naprej. Ni skrivnost, da je osrednji lirični motiv pri vas ljubezen in ženske. Čigave zgodbe poslušamo?
Damiano David: Ah ... To je težko vprašanje (smeh). Rad bi, da to ostane skrivnost. Ampak vedno govorimo o svoji ljubezni do glasbe. Velikokrat uporabljamo metaforo, da opišemo svojo strast in svojo ljubezen, ki jo imamo do glasbe.

Kot vaši predhodniki se niste odpovedali petju v italijanščini. Čeprav na prvencu najdemo tudi skladbe v angleščini. Zakaj je pomembno, da ohranjaš svoj jezik na izboru kot je Evrovizija? Je tudi to svojevrstno sporočilo?
Damiano David: Na začetku nam je to predstavljalo izziv. Vsi so nam govorili, da rock ni italijanski žanr in da ne moreš igrati rocka, če poješ v italijanščini. Za nas je bil izziv, da smo združili italijansko besedo z rockom in ko smo to storili, tega nismo želeli spremeniti, ker smo zelo ponosni na rezultat. Zelo imamo radi to skladbo in kako se rokerska zasnova zlije z besedilom. In ker res hočemo predstaviti našo državo in glasbo. Hočemo pokazati vsem gledalcem, da Italija lahko 'zažiga' (smeh).

Če poslušamo skladbe Fear for Nobody, Are You Ready? Close to the Top, je Måneskin že od začetka zastavljen, da gleda dlje od meja Italije. Kje je meja?
Damiano David: Nebo je meja (smeh).

Evrovizijsko občinstvo je znano, da vzame vsako leto nove izvajalce pod svoje okrilje. Toda zdi se, da se na koncu ne morejo nasititi zgolj ene pesmi - torej te, ki jo predstavite na Evroviziji. Kako se ne ujeti v past?
Victoria De Angelis: Mi bomo samo nadaljevali z ustvarjanjem nove glasbe in vsako skladbo bomo predstavili posebej, posneli videospot ... Dali jim bomo pozornost, kot si jo zaslužijo, kajti za nas so vse skladbe na albumu enako pomembne. Ne moremo izbrati samo ene in tudi nočemo, da nas predstavlja samo ena. Želimo, da ljudje slišijo vse naše skladbe. Po tihem računamo, da bodo tisti, ki jim bo všeč naša evrovizijska skladba, raziskovali naprej in z radovednostjo odkrivali, kaj še ponujamo. Z evrovizijsko skladbo jih želimo povabiti na svoje koncerte in morda bodo tam slišali kakšno novo, v katero se bodo zaljubili.

Kaj bi vam pomenila zmaga na Evroviziji?
Victoria De Angelis: Zelo veliko, ker je bilo težko, da smo prišli tako daleč z glasbo, kot jo igramo. V Italiji rock ni bližnjica do uspeha. Zmaga nam bo v ponos in potrditev, da se je izplačalo, da smo ostali takšni, kot smo, in da je to dovolj. Ves trud se bo poplačal. Bolj kot zmaga, nam je pomembno, da ljudje spoznajo našo glasbo in v njej uživajo. In seveda nam bi pomenila veliko tudi zmaga, saj konec koncev predstavljamo svojo državo.

*"In casa mia non c’è Dio." = "V moji hiši ni Boga."